Odločevalci v Evropski uniji namreč delajo vse mogoče, da bi se približali cilju, tako imenovani Viziji nič, v skladu s katero na evropskih cestah ne bo več smrtnih žrtev. Zdi se utopično, a iz leta v leto so bližje cilju. Lani je tako umrlo 20.400 ljudi oziroma za odstotek manj kot leto prej. Ali prevedeno, 46 mrtvih na milijon prebivalcev. Če pogledamo petletno obdobje, gre za desetodstotno znižanje, kljub temu pa trenutni trend zmanjševanja še vedno zaostaja za ciljem, da bi se število smrtnih žrtev do leta 2030 v primerjavi z 2018 zmanjšalo za polovico.
Nekaterim državam uspeva bolje, spet drugim slabše, se pa Ciper, Češka, Finska, Poljska in Romunija lahko pohvalijo z najnižjimi številkami pri smrtnih žrtvah doslej. Veseli tudi, da se med države z izboljšano prometno varnostjo uvršča Slovenija, saj je med letoma 2019 in 2023 število smrti upadlo za petino. Tudi številke za prvo polovico tega leta so obetavne, saj se je število žrtev zmanjšalo za 25 odstotkov, nekaj podobnega so ugotovili le še v Avstriji in Litvi.
Očitno se tudi pri nas odgovorni vse bolj zavedajo, da naložbe v prometno varnost niso strošek, temveč način, kako prihranimo denar. Vsak vložen evro se namreč večkratno povrne, če pa v infrastrukturo ne vlagamo, se negativni učinki hitro pokažejo. Čeprav je na žrtve težko gledati z vidika stroškov, pa vendarle kaže omeniti, da je ocena vsake smrtne žrtve v prometu blizu dva milijona evrov, huje telesno poškodovanih pa okoli 250.000 evrov, kar je velik družbeni problem. Konec koncev njihov strošek pomeni od dva do tri odstotke bruto družbenega proizvoda.
Čeprav podatek, da smo z 39 smrtnimi žrtvami na milijonov prebivalcev pod evropskim povprečjem, hrabri, je treba priznati, da je pred odgovornimi še kar nekaj izzivov. Najhujši je seveda alkohol v prometu, kar je povezano s tem, da imamo Slovenci do alkohola previsoko toleranco. Zato ne preseneča, da je vsaka tretja najhujša nesreča povezana prav z alkoholiziranostjo, pri čemer je izziv, kaj narediti s povratniki, ljudmi, ki so odvisniki. Zanimiv je primer Anglije, kjer je dovoljena stopnja alkohola 0,8 promila. Toda če tam povzročiš hudo prometno nesrečo, dobiš visoko kazen, saj moraš plačati zdravljenje, rehabilitacijo in odškodnino osebam, ki si jih prizadel. Odškodnine so tako visoke, da se ljudje bojijo za lastni ekonomski obstoj, zato je zavedanje, da pijan ne smeš sesti za volan, toliko višje. Skratka, posameznik mora dokazati, da si bo zapravljeno zaupanje povrnil, prevzel odgovornost in da nima težav z odvisnostjo. Smo kot družba na kaj podobnega pripravljeni, je čas, da pijance izločimo iz družbe in jih pribijemo na sramotilni steber?
