Tako se to dela v svetu. Najprej malo tolčeš po mizi v dvorani Združenih narodov, potem pa v najbolj zaželeni sobi na svetu poslušaš zahvale. Mi doma se sploh ne zavedamo, kaj res pomenimo v svetu. Ujeti v domačijske zgodbe, zamere in razprtije pozabljamo, da je tam zunaj svet, ki nas vidi v popolnoma drugačni luči. Ni čudno, da nismo niti dojeli besed, ki jih je pred tednom dni izrekel Robert Golob ob začetku gradnje novega železniškega terminala v Ljubljani. Rekel je približno v stilu, da delegacije z vsega sveta, ki prihajajo k nam, ostajajo odprtih ust in nas dajejo za zgled. To je to. Če bi Biden prišel na železniško postajo v Ljubljani, bi rekel nekaj podobnega. Imeti tako sodobno, tako rustikalno in tako unikatno postajo, je res fantastično. Tega avstro-ogrskega duha je treba zadržati in negovati.