Punčka je stala ob cvetočem sivkinem grmu, na katerem se je pasla množica čmrljev. S prstkom se jim je približala in jih božala. Ni jih motilo. Ko bo punčka odrasla, čmrljev ne bo več. V desetih letih je na tem grmu umanjkalo že vsaj deset različnih žuželk. Od opraševalcev je odvisnih 84 odstotkov evropskih kmetijskih pridelkov. Čmrlje zato, in v tem je grozljiva obscenost, zdaj gojijo novi poslovneži, ki služijo z njihovim iztrebljenjem. Pošiljajo jih na velika polja multinacionalk, kjer jih zastrupljena zemlja, ki prideluje mrtvo hrano, pobije po opravljenem delu.

Minuli teden je bilo v evropskem parlamentu glasovanje o obravnavi uredbe EU o obnovi narave. Proti je bil celotni desni in radikalno desni pol. Tisti pol, kjer kraljuje biznis über alles. Za obravnavo je glasoval socialdemokratski pol, ki še ima večino; jo bo imel tudi za sprejetje?

A bomo res morali plačati, če se bomo v Ljubljano pripeljali z avtom, je pred časom gledalce Pop TV nagovorila dramaqueen Petra Kerčmar. Človek debelo gleda. Ja. Javni promet, skupinske vožnje, kolo ...? To ni trda znanost.

Slovenski mediji so v odnosu do okoljske problematike prevečkrat nedosledni. V isti sapi poročajo o uničujočih vplivih podnebnih sprememb in o potrebi po širjenju avtocest. O neznosnosti okoljskih direktiv in o tragičnih posledicah ujm, o milijonih odškodnin in o izginjanju gozdov in segrevanju, o onesnaženju voda in o tem, da umazana industrija pač daje kruh. Ta shizofrenost, ki ne išče rešitev, ampak seje fatalizem, je seveda zgolj odsev splošnega stanja duha: skrbijo nas poplave, suše, toča, vsi bi radi čisto okolje, a se nismo pripravljeni odreči nobenemu »razkošju«, pa naj gre za avtomobil, varčevanje z energijo, zmanjševanje uporabe plastike itn. itn. In potem so tu še blodnje o propadu »našega« načina življenja, tako rekoč esence slovenstva. Resno, a je na pohodu virus kisanja možganov? Kot da se ne bi vse družbe nenehno spreminjale? Še pred petdesetimi leti je tu podpisana z razredom na krompirjevem polju pobirala koleradske hrošče v vseh njihovih fazah: rumena jajčeca, rožnate črve in belo-črne hroščke. (Kar se ji je zdel pravi evolucijski čudež.)

Slovenec je čudna žival. Slovenec (generično) je bil zmožen dveh res veličastnih okoljskih akcij: tiste daljne, Očistimo Slovenijo, ko je na tisoče in tisoče ljudi vlačilo iz potokov in globeli smeti, ki jih je Slovenec (generično) leta in leta množično tja vozil z avti in tovornjaki, medtem ko so deponije samevale. Politika je civilni družbi ploskala, a svojega dela, nadzora in udarca po žepu svinjalcev (to generični Slovenec edino razume) ni zadala. Akcije so zato zamrle. Ob inerciji države (se spomnite bedaka, ki je lani neko strupeno blato izlil v štajerski botanični vrt, pa je bil dokazni postopek bolj zapleten kot odkrivanje črne luknje?) se je Slovenec počasi že počutil rahlo bebavega.

Druga izjemna akcija je bila referendum o vodi, ki je prirezal krilca podjetnemu Vizjaku. A zdaj mu bo ta vlada, kljub evidentnemu goljufanju pri razporejanju protipoplavnih sredstev, ugodila pri Mokricah! Išče le še »strokovnjaka«, ki bo rekel, da gre za »višji interes« od varovanja narave. Tako kot je to bil tudi TEŠ 6. Ministrica za kmetijstvo kmetom strahopetno popušča pri uveljavljanju pravil EU, pozabi pa povedati, da torej evropskega denarja ne bodo več dobili.

In tu je zdaj JEK 2. Robert Golob je oktobra lani napovedal, da bo zanj razpisal referendum. Slišalo se je pošteno. Zdaj se je izkazalo za zavajanje: odločitev o gradnji bo (po njegovih sicer nenehno spreminjajočih se napovedih) sprejeta leta 2026, referendumi pa naj bi sledili. Do takrat se bo v projekt (in v vse okoliške žepe) stekla že reka denarja, za načrte, provizije in pranje možganov javnosti, nedvomno bodo podpisane že kakšne predpogodbe ... Referendum bo torej le šarada. Slovenec (generični) bo postavljen pred zid: ali si ZA finančno, varnostno, potresno tvegan projekt ali pa bo vloženi denar propadel. Izvršeno dejstvo, glej: TEŠ 6.

Ko se je Golob podal v politiko, je imel en resen bonus, prihajal je iz GEN-I, »zelene« energije. Ni dovolj, a je nadvse pomembno. A kako je mogoče, da »zeleni« Golob v enem letu ni vehementno zagnal prenove elektrodistribucijske mreže, ki je glavna ovira za širjene solarne energije, zakaj ni zagnal strokovno preverjenega zemljevida lokacij za vetrno in geotermalno energijo in je zeleni prehod prepustil »zasebni pobudi« (ki bi orala po Pohorju)? Zakaj se zeleni Golob ubada z jastrebsko jedrsko energijo za oddaljeni čas, namesto da bi čisto energijo zagnal danes?

»Če Golob ne bi bil ujetnik energetskih lobijev, ki želijo graditi JEK 2 in hidroelektrarne, bi znal dati prednost inovacijam, ki bi nam omogočile resnični zeleni prehod,« pojasnjuje okoljevarstveni strokovnjak Jernej Stritih. Razpršenost tega prehoda, pravi, onemogoča veliko korupcijo, ki je v tej deželi vraščena v vse velike državne projekte.

Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da vlada pri pripravi dokumentov za EU, ki zadevajo podnebje, vse bolj pokleka pred zasebnimi in gospodarskimi interesi. Sprejeti osnutek NEP ni identičen tistemu, pri katerem sta sodelovali stroka in znanost; enako se obeta tudi zakonu o podnebnih spremembah. Golob razume potrebo po vegetarijanskem obroku v šolah in prepovedi mučenja živali, na drugi strani pa njegov neoliberalni alter ego tem istim otrokom in živalim krade prihodnost s sporno energetsko politiko. 

Priporočamo