Zaparkirane pešpoti pri Mostecu in nelegalno parkirišče na travniku pri živalskem vrtu so podobe, ki so za Ljubljano tako samoumevne, kot so za Združene države podobe tekočih stopnic, ki vodijo do fitnesa. Nanje smo tako navajeni, da je treba na dvojni paradoks tovrstne rekreacije včasih posebej opozoriti: v želji po več gibanja najprej sedemo, naravi pa se približamo z avtom. Parkiranje v naravi je tako običajno, da ga podpirajo tudi uradne mestne politike. Lanska sprememba zazidalnega načrta za območje fakultet ob živalskem vrtu tako na nekoč zelenem območju ob robu mestnega gozda predvideva približno 1300 parkirnih prostorov. Lep del njih, namenjenih fakultetam na tem območju, je že izvedenih. Računalniška in kemijska fakulteta imata skupno okoli 420 parkirnih prostorov, biotehniška fakulteta pa okoli 300. Predvidena je tudi nova garažna hiša nasproti živalskega vrta.

Prav garažna hiša je najbolj paradoksalen del te množice parkirišč. Kot je pred dvema letoma napovedal župan, naj bi bila v dopoldanskem času namenjena predvsem študentom, ki se na predavanja na okoliških fakultetah vozijo z avtomobili, v popoldanskem času in med vikendi pa obiskovalcem živalskega vrta. A okoliške fakultete so že danes kar razkošno opremljene s parkirnimi prostori, skoraj 500 dodatnih pa naj bi prinesli še novi fakulteti za farmacijo in strojništvo. Dodatno spodbujanje študentov, da se na predavanja vozijo z avtomobilom, lahko prispeva kvečjemu k novim prometnim zastojem, večjemu onesnaženju ter povečanim zdravstvenim tveganjem. Predstavlja tudi resen odmik od prizadevanj mesta za bistveno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. In da je paradoks še večji, je več kot 700 parkirnih prostorov okoli fakultet ob popoldnevih in predvsem ob koncih tedna verjetno pretežno praznih. Glede na to, da je od fakultet do živalskega vrta le okoli pet minut peš, bi načeloma lahko že danes ob koncih tedna ta parkirišča namenili obiskovalcem živalskega vrta. Bi pa res bilo potrebnega nekaj dogovarjanja in usklajevanja, kar se včasih zdi težje kot gradnja večmilijonske investicije.

Tako pa ostaja garaža za obisk živalskega vrta in Rožnika ena bolj dobesednih ilustracij znamenitega nemškega aforizma: vsi želijo nazaj k naravi, ampak nihče noče peš.