Za nameček postajamo vse preudarnejši, zato je posameznikov, ki avto na vsakih nekaj let zamenjajo, vse manj. Posledica je vozni park, ki postaja vse starejši. Medtem ko je bila malce po osamosvojitvi, leta 1992, starost voznega parka 6,8 leta, je danes že 11 let in prav nič ne kaže, da bi se trend obrnil. Nismo pa Slovenci nič drugačni od preostalih Evropejcev, saj je povprečna starost avta v Evropski uniji že 12 let.
To je zanimivo, saj velja, da rabljenemu avtu vrednost upada obratno sorazmerno s številom prevoženih kilometrov, magična meja, kdaj avto prodati, pa je postavljena pri 100.000 prevoženih kilometrih. Vozila z višjo kilometražo namreč dosegajo nižje cene na trgu. Tudi zato je pomemben podatek, koliko kilometrov povprečni Slovenec prevozi v letu dni. Številka je po analizi podjetja CarVertical natančno 22.509, s čimer se na primer uvrščamo ob bok Nemčiji. Se pravi, da bi bilo avto smiselno prodati, ko dopolni pet let. Na dan torej Slovenec prevozi 62 kilometrov. Ali prevedeno: to je približno toliko, kot je s sodobnim priključnim hibridom mogoče prevoziti na elektriko, kar ob polnjenju na domači vtičnici pomeni, da se boste v službo in nazaj vozili resnično poceni. Ob koncu tedna, ko se odpravite na daljšo relacijsko vožnjo, pa lahko izkoristite občutno večji doseg, ki ga ponuja bencinski ali dizelski motor. Kljub temu so priključni hibridi vse prej kot prodajna uspešnica.
Teh 62 kilometrov pa je vendarle pomembnih tudi v luči elektrifikacije. Razkrivajo namreč, da je lahko izključno električno gnani avtomobil tudi za Slovenca dobra izbira, zlasti manjši in cenejši, ki opravlja vlogo drugega avtomobila pri hiši. Ker so električni dosegi praviloma večji od 300 kilometrov, lahko povprečni Slovenec od ponedeljka do petka vozi z enim polnjenjem, to pa ustreza tudi tistim, ki doma ali v službi nimajo možnosti vsakodnevnega polnjenja. Kljub temu po električnih avtomobilih ni večjega povpraševanja. Tako si letos med vsemi novimi režejo le 5,4 odstotka celotne pogače, za rabljene pa kljub cenam, ki strmoglavljajo, prav tako ni zanimanja, saj je strah pred morebitno zamenjavo drage baterije velik.
Slovenci tako še vedno prisegajo na bencinsko gnane avtomobile, katerih delež med novimi obsega kar 62 odstotkov, presenetljivo veliko pa je povpraševanje tudi po dizlih, saj se pri vsakem petem prodanem po žilah pretaka nafta. Se bo to spremenilo in predvsem – kdaj? Konec koncev so načrti odločevalcev v EU, povezani z električnimi avtomobili, visokoleteči. Zdaj vsi upajo na cenejše štirikolesnike, prvi naj bi na evropske ceste zapeljali že kmalu. Kljub temu pa je že danes jasno, da električnega avtomobila za deset tisočakov, kot ga je mogoče kupiti na Kitajskem, pri nas v prodaji nikoli ne bo.
