Kredarica je naša najvišja meteorološka postaja. Zanimiva je predvsem zato, ker je edina tako visoko, lahko bi rekli, na višini naših najvišjih vrhov. Ne povsem, a s podnebnega stališča ji po tej plati nič ne manjka. Je reprezentativna postaja našega visokogorja, no, zahodnega dela naših gora. Pa tudi ne čisto, kajti razlika med Kaninom ali Krnom, na primer, in Kredarico je znatna. Kako hitro je lahko vreme drugačno na tako majhni razdalji! Zračne črte ni niti 50 kilometrov in kaj je 50 kilometrov za vreme! V ravninskih predelih to ne pomeni nič, v gorah pa je slika precej drugačna. Vsak greben, če je le dovolj visok, je lahko vremenska meja. In v vremenski situaciji, kot jo trenutno imamo, je lahko razlika v količini padavin med Kaninom ali Krnom in Kredarico občutna. Pa ne le količina padavin. Če kaj hodite v gore, ste verjetno že doživeli kakšen jesenski jugozahodnik. Bohinjski (ali tolminski, odvisno, s katere strani gledamo) greben je bil zavit v oblake, na Pokljuki pa je sijalo sonce, da o Kredarici ne govorimo. Seveda ni tako ob vsakem jesenskem jugozahodniku, odvisno, kako je z vlago v zračnih plasteh. Dokler je zrak višje suh, so taki prizori možni. Ko pa je dovolj vlažna debelejša plast ozračja, se tudi Triglav in okoliški vrhovi zavijejo v oblake.
Pa nazaj h Kredarici. Lani je v visokogorju Julijskih Alp kar dodobra zasnežilo že ob koncu septembra, ko je na Kredarici zapadlo 45 centimetrov snega, prvega oktobra je bilo snega 55 centimetrov, potem pa je do devetega oktobra skopnel. Nato do konca meseca ni bilo omembe vrednega sneženja. Letos je v nedeljo zapadlo okoli pet centimetrov snega, ki ga je že skoraj pobralo. Nič ne kaže na novo sneženje v tem mesecu. Leta 2021 je zima vzela stvari resneje v roke. Do sedmega zjutraj je zapadlo 40 centimetrov snega, ki se je sicer proti koncu meseca precej sesedel, ni pa tisto zimo več skopnel. Leto prej se je snežna odeja začela že 26. septembra (20 centimetrov) in oktobra je bila na Kredarici zima, tudi do 80 centimetrov snega! November je snežno idilo z dokaj toplim vremenom sicer malo pokvaril, a povsem sneg le ni skopnel. Med letoma 2017 in 2019 snega skoraj ni bilo ali pa je le malo pobelilo … Skratka, človek ne bi ravno stavil na oktobrski sneg na Kredarici. A če brskamo naprej, pravzaprav nazaj, leta 1974 se je v zadnji dekadi meseca nabralo skoraj dva metra snega. In seveda se nam takoj porodi misel na tiste »prave zime nekoč«, ko je bilo snega vsako leto vsaj do kolen tudi po nižinah, v gorah seveda že prej.
A naš spomin je luknjičav, spominjamo se dogodkov, ki so izstopali, ne pa vsakega leta posebej. Za to imamo arhiv opazovanj, ki nas marsikdaj prepriča, da naš spomin ni nekaj, na kar bi se lahko stoodstotno zanesli. Dovolj je že leto 1977, ko oktobra snega tam skorajda ni bilo.
