‘Osebno imam raje politike, ki so pošteno neizkušeni, kot pa nepošteno izkušene,« je po Golobovem nastopu v oddaji Preverjeno izjavila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Hm. Smo torej res spet tam, da je alternativa ena sama: ali Golob ali Janša? Ali »pošteno neizkušen«, a tudi zaletav in neučljiv predsednik vlade, ali pa satir, ki že nalaga drva pod kotel vrelega olja, v katerega ga bo namočil? Ali se moramo res ukvarjati z osebnostnimi težavami premierjev namesto z izjemno perečimi družbenimi problemi? Ki oba, ko se začnejo kritike, stečeta na fotoshooting k Zelenskemu?
Žal mi je, ampak to smo že videli. Imeli smo Cerarja, ki smo ga, »pošteno neizkušenega« prenašali, a se je iz goloba spremenil v jastreba. Smo pozabili, kam vodi politična moč, ki temelji na konceptualni zbeganosti, političnem in sociološkem neznanju, na neoliberalizmu in paktiranju z desnico, če ti levica ne asistira dovolj ponižno? Smo pozabili, kako zanosno je Cerar govoril o tem, da bo nacionalizmu, nedemokratičnosti, nespoštovanju prava in kar je še teh Janševih konjičkov, enkrat za vselej odklenkalo? In kako je korak za korakom začel uporabljati slaboumno neoliberalno govorico, kako je on, pravnik, v primeru Magne spreminjal zakone (sic!), Počivavšek pa podpisal za državo, kmete in okolje škodljivo pogodbo? Smo pozabili, kako je, ker ga nismo več jemali resno, na koncu paktiral z Janšo, se prelevil v skrajnodesničarsko karikaturo, ki je prostovoljcem celo prepovedala dostop do bližnjevzhodnih beguncev, ki so dobesedno tičali v blatu? Nato pa postavil rezilno žico? Ja, doživeli smo, da je profesorja pravne fakultete komisar za človekove pravice Sveta Evrope podučil, da krši mednarodno pravo. Ker je hotel biti »na sredini«. No, konec je znan: stranka je uspešno izpuhtela v nič.
In Golob je ponovil vajo: pri noveli zakona o tujcih in znanju slovenščine družinskih članov je obšel koalicijsko Levico in ga v umazani španoviji z NSi spravil skozi parlament. Sredina, kajne? Izcedil je sramoten, antisocialen, rasističen, diskriminatoren zakon.
Je mislil, da je zvit, da bo discipliniral neposlušne? Tako je mislil tudi Cerar. Je mislil, da so državljani njegovi podrejeni v firmi, ki se na koncu pokorijo? Karkoli je mislil, dejansko se je le vpisal na listo premnogih slovenskih politikov, ki so z nehumanimi zakoni oblatili državo, v družbo pa zasejali novo seme pogroma zoper »tuje«.
In v stiski se je potem zatekel k šovu. Očarati nas je skušal z nekakšnim home videom, ki pa ga je s partnerico posnel v vladni pisarni, ne doma. Ona je »igrala« novinarko, on premierja. Škoda, da nista bila oblečena v zajčka, bliža se velika noč. Otroci bi ploskali. Ali pa nam je hotel pokazati, kakšnim novinarkam se je pripravljen posvetiti?
No, ni smešno. Tina Gaber v vladni delovni skupini je šolski primer nepotizma (SSKJ: nepotizem: dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom). Ne nasprotja interesov, ki naj bi ga Golob preverjal na protikorupcijski komisiji, le da KPK o tem nič ne ve, ampak nepotizma, »dajanja družbenih položajev sorodnikom«. Njegova razlaga, da gre za maksimalno transparentnost, pa je že podcenjevanje naše inteligence: bo »transparentno« pripeljal še babico? Nič ni narobe s tem, da ima gospodična rada kužke, da pa jo zveza s predsednikom katapultira v vladni organ, je nepotizem. Pika. To bi moral vedeti že vsak osnovnošolec. Tako kot bi Golob moral vedeti, da ne moreš v isti sapi razkladati, da se še nisi ločil, ker so ti ljudje svetovali, da ni pravi čas (?!), navreči nekaj lahkomiselnih kritik na račun ministrstva za finance (in sprožiti odhod strokovnjaka), ljudem pa vreči v obraz, da reform pač ne bo, če jih ne želijo. Kako? Ljudje ne želijo progresivne obdavčitve lastnikov več stanovanj? Ljudje ne želijo obdavčitve premoženja? O katerih ljudeh govori premier? O peščici premožnih, ki bi bili s temi davki majčkeno manj premožni? O tistih, ki priporočajo potico, če ni kruha? Ali o večini, ki obupano gleda, kako se večajo socialne razlike, kako bogati nenadzorovano bogatijo, pa če je kovid, vojna ali razbeljen planet? In to, kako bo tudi plačna reforma s povečanjem števila razredov onim spodaj prinesla drobiž, predsednikovemu razredu pa za več kot 2000 evrov na mesec več? Če res ne ve, kaj hočejo državljani, naj se prepriča na referendumu. Lahko jih povpraša tudi o denarju za poplave tam, kjer ni rek.
Golobova mantra je le še zdravstvena reforma. Nanjo stavi vse. To reformo pripravlja minister Loredan Bešič že eno leto, nekaj mesecev pa v paralelnem svetu še Brecelj pod budnim Golobovim očesom. A prav ta reforma bo, kot kaže, veliki pok. Tako zaradi naraščajočega števila ljudi brez zdravnika, zaradi milijonov, ki jih je vlada v zadnjem času prelila k zasebnikom, kot zaradi načrta političnega prevzema ZZZS, katerega lastniki smo državljani. Veliki pok, po katerem bo od javnega zdravstva ostalo pogorišče, okoli pa bo zacvetelo tisoče zasebnih cvetov. In to bo zagotovo konec te vlade. Golob pa, kot da si tega želi. Razočaran, ker je ugotovil, da ni kralj.
