V Rusiji greš v zapor, če rečeš, da država izgublja vojno v Ukrajini, ker ji v resnici gre zelo dobro v specialni operaciji. V Nemčiji te vržejo iz službe, če rečeš, da v Gazi ne gre za vojno Izraela proti Hamasu, ampak za nadaljevanje kolonialne politike zadnjih petdeset let. V državnem zboru napredni desni poslanci predlagajo, da bi antisemitizem prepovedali tako, da bi ukinili vsakršno pomoč Palestincem in prepovedali transparente ter proteste v podporo Hamasu. Demokracijo in svobodo ogrožajo že transparenti in protesti. Prav tako napredna zunanja ministrica v istem odstavku ugotavlja, da »stojimo z Izraelom v boju proti terorizmu in ekstremizmu« in da je »edino zagotovilo za varnost Izraelcev mirovni proces, ki vodi k priznanju palestinske države«. Takšne izjave je pametno dajati v zaščitnem jopiču. Gaza je rezultat mirovnega procesa, ki vodi v več smeri, priznanje palestinske države pa ni ena od njih, ker ni več ozemlja, na katerem bi lahko nastala. Kako smo prišli sem?
Korak za korakom. Sodobna človeška civilizacija se postopoma približuje univerzalnemu zgodovinskemu principu ločitve od barbarstva. Vse, kar ni eksplicitno dovoljeno, je prepovedano. V barbarstvu je bilo dovoljeno vse, kar ni bilo izrecno prepovedano. Vendar so mnoga okolja še vedno ujeta v stare predcivilizacijske vzorce delovanja in obnašanja. Tam je treba marsikateri na videz samoumeven pojav še vedno eksplicitno prepovedati. Počasi počasi se svet le ureja in vrača k temeljnim civilizacijskim vrednotam. Velja v majhnem in velikem.
V majhnem je junija občina Izola razveselila obiskovalce z odlokom, ki prepoveduje »sprehajanje po mestu v neprimerni opravi oziroma kopalkah«. Droben, vendar pomemben korak v pravi smeri je to. V času, ko se ponovno vzpostavljajo militarizirane državne meje med članicami Evropske unije, civilizacijski napori mimo vseh kulturnih ovir svobodno prehajajo iz države v državo.
Premika se. Ta ponedeljek je mestni svet Pulja sprejel odlok o prepovedi nudizma in uživanja alkoholnih pijač na mestnih plažah. Nespodobna razgaljenost je prepovedana tudi v skritih kotičkih med kopališči. Nudizem je opredeljen kot moralno nesprejemljiva praksa. Napreden odnos do vloge telesa na javnih krajih se je začel globoko na jugu, kjer so v Dubrovniku prvi uskladili predpisano mestno nošnjo obiskovalcev s starimi zidovi in prepovedali golo kožo, pomanjkljive oblekice in gole moške prsi. Omejitve in prepovedi so se z otoka na otok naravno razširile proti severu in dosegle Pulj. Slovenska in hrvaška obala s tem aktivno vstopata v spopad civilizacij. Svetnik leve stranke Zmoremo je takoj ugotovil, da odlok ne predstavlja civilizacijskega napredka, ampak korak nazaj.
Spopad civilizacij od nekdaj poteka najprej na področju mode. Pravilno razmerje med tkanino in kožo določa tudi parametre politične sprejemljivosti. Naš odnos do muslimanskega sveta je določen s stopnjo pokritosti ženskega telesa v javnosti. Bolj je ženska pokrita, bolj družbo, v kateri živi, razumemo kot pripadnost civilizaciji totalitarne teokracije zatiranja. Tako kot je do nedavna veljalo, da je razkritost ženskega telesa znamenje pripadnosti zahodni civilizaciji. Bolj je bilo žensko telo razkrito, bolj je bilo v družbi liberalizma in svobode.
Najlepše je to pokazala desna županja Tržiča, ki je poleti napovedala prepoved kopanja v oblačilih in s pokrito glavo. V prelepem mediteranskem mestu na robu tržaškega zaliva, ki je v italijanščini znano kot Monfalcone, živi 5000 muslimanov iz Bangladeša, ki delajo v ladjedelnici. Plaže so poleti polne njihovih žena, ki se kopajo v burkiniju. Županja jih je želela sleči in približati kulturi Zahoda. To je takoj sprožilo proteste levo usmerjenih meščank in meščanov, ki so v množicah skakali v morje oblečeni od glave do peta in vzklikali solidarnostna gesla z muslimanskimi ženami. Tradicionalni registri so obrnjeni. Desnica je za revolucionarno svobodo golote, levica za tradicionalne vrednote pokritega telesa.
V Trstu se je vprašanje še zapletlo. Od leta 1903 je v središču mesta plaža Lanterna, ki ji domačini ljubkovalno pravijo El Pedočin. Plaža ima dva vhoda. Enega za ženske, enega za moške. Ženski del plaže je ločen od moškega s kamnitim zidom. Poleti je skupina muslimanskih žena prišla na žensko plažo in se v vodo spustila oblečena. Razburjene liberalne Tržačanke so jih pregnale, češ da vnašajo nered v stoletno tradicijo, kjer se ženske lahko razgalijo brez motečih pogledov. V večetničnem Trstu je završalo. Petdeset žena se je hitro odpravilo na žensko plažo in šlo v vodo v oblekah, spodnjem perilu in vsem, kar je lahko izražalo željo po svobodi in enakopravnosti.
Pot v ta pekel je gladka in gre po ravnem. Najprej prepoveš kopalke v mestu, potem golo telo na plaži, oblečeno telo v vodi, potem izražanje neortodoksnih političnih sodb in na koncu ukineš svobodo zbiranja. Prepovedi govorjenja sledi prepoved abortusa, od tam pa je le še korak do prepovedi razširjanja nedokazane teorije razvoja vrst. Po biologiji je na vrsti fizika. Generalni sekretar Združenih narodov je bil skoraj ob glavo, ko je ob napadu Hamasa rekel, da se takšne reči ne dogajajo v vakuumu. Narave je groza praznega prostora. Tam ni življenja. V družbi tudi ne.
