Rekordi privlačijo ljudi. »Kako razburljivo, rekord je padel, kako zanimivo!« Smo res že povsem podlegli senzacionalizmu ali je to pač posledica človekove prirojene radovednosti? Konec koncev je res zanimivo doživeti ali videti nekaj, kar se ne zgodi ravno vsak dan. Po drugi strani pa skoraj ne reagiramo več na novice, ki so »vsakdanje«. To dobro vedo mediji in ker so odvisni od naklade, na vsak način skušajo pritegniti našo pozornost. Tu gre za »kdo bo prej«.

Podobno je postalo pri vremenu, tudi vreme je novica, ki je vredna naše pozornosti, sploh če bi nas vreme utegnilo ogrožati ali nam narediti škodo. Meteorologi bi kdaj raje videli, da se z objavo še malo počaka – če bi mi odločali o tem, bi najbrž bilo tako. A takoj ko izrečemo kakšno ključno besedo, denimo naliv ali močan veter, sploh pa toča, je že prepozno. Novico pograbijo mediji in gremo! Tudi pri temperaturnih rekordih je podobno, čeprav niso tako usodni. Čisto vseeno je, ali imamo 37 ali 38 stopinj, počutili se bomo enako, verjemite mi. A rekord je rekord, novica, napisana z veliki črkami, marsikoga premami, da pogleda tja, kjer je bila objavljena, in morda tam tudi nadaljuje branje novic, ne pa kje drugje, kjer je sprva nameraval. Cilj je dosežen.

Pri merjenju temperature je seveda treba biti dosleden in pošten. Predvsem je treba imeti umerjen termometer. Ni namreč dovolj, da termometer kupimo, tudi če je res dober. S časom postane njegova meritev manj točna. Zato imamo na Arsu umerjevalni laboratorij (certificiran za vso jugovzhodno Evropo). Tu preverjamo in umerjamo tudi termometre, ki jih uporabljajo meteorološke službe in morda še kdo. S takim termometrom se lahko gremo lov na rekorde, drugi so le moteči dejavniki in res lahko postanejo del rumenih novic. Ni pa dovolj samo dober in umerjen termometer, ampak moramo temperaturo meriti na stalnem mestu, kjer se okoliške razmere ne spreminjajo. Najbrž je vsakemu razumljivo, da če bi merili temperaturo v središču mesta, kjer prevladujeta asfalt in beton, bi izmerili višjo temperaturo kot v meteorološki hišici nad travnato površino, kot je mednarodni meteorološki standard. In če se razmere okoli meteorološke hišice izraziteje spremenijo, se bodo tudi temperaturne razmere. Do določene stopnje se da sicer take spremembe izničiti z matematičnimi postopki, vedno pa ne gre.

Zato so tako dragocene meteorološke postaje z dolgim nizom meritev in nespremenjenimi pogoji. Pri nas so to, na primer, Rateče ali pa Kredarica. Zato ne moremo verjeti vsakemu, ki pri sebi doma meri temperaturo, pa četudi dlje časa, ko začne razglašati, da je izmeril temperaturni rekord. Pri meritvi je treba vedeti, kakšen termometer se uporablja, kakšna je lokacija in koliko so se razmere na lokaciji v času meritev spreminjale. To seveda velja tudi za Ljubljano, kjer je sedaj dosti izrazitejši vpliv toplotnega otoka mesta, kot je bil pred na primer 60 leti.