Kaj pomeni biti meteorolog? Predvsem to postaneš, če te res zanima vreme, ampak to je pravzaprav premalo. Kajti vreme je lepo in zanimivo opazovati, prizori so lahko lepi, grozljivi, zanimivi, a za njimi stojijo zelo zapleteno dogajanje in procesi, ki marsikoga odvrnejo do tega, da bi morda ugriznil v ta poklic. Pravzaprav jih odvrnejo že pri odločanju glede izbire študijske smeri.
Meteorologija že dolgo ni samo opazovanje neba in oblakov, merjenje temperature in zračne vlage ter vetra, padavin, višine snega in podobno. Vse to večinoma opravljajo različne naprave, aparati, od res preprostih do izjemno zapletenih, kot so sateliti ali radarji. Že samo avtomatska meteorološka merilna postaja vsebuje veliko tehnološkega znanja. Vse te naprave meteorologe zasipajo s podatki, zato je naloga meteorologov, da vse to čim prej in čim uspešneje premeljejo, procesirajo in uporabijo. In ker niti ljudje, najbolj sposobni za hitro računanje, tem ogromnim količinam podatkov niso kos, je edini izhod v računalnikih. Ki pa jim moramo povedati, na kakšen način naj podatke obdelajo in uporabijo. In tu se skriva srž meteorološkega dela. Nobene romantike več, že davno je izginila. Kaj pa je romantičnega v prelaganju enačb, numeričnih računskih shem in podobnega, lepo vas prosim!
A vendar vas prevzame resnično veselje, morda kdaj prav evforija, ko vam računalnik po navodilih vašega programiranja (temu rečemo računalniški meteorološki model) izračuna ali ustvari, če želite, neki imaginaren nevihtni oblak, iz katerega dežuje, ki povzroča veter, ko ustvari, na primer, navpični temperaturni profil ozračja, ki je neverjetno podoben izmerjenemu. Kot bi se ti rodil otrok, čeprav je morda ta primerjava vendarle malo pretirana. A to je ustvarjalno delo. Iz podatkov s pomočjo zmogljivega računskega stroja meteorologi ustvarjajo vreme. Ne v resničnosti, dežuje le na zaslonu, tudi veter piha le na zaslonu, a to je najboljši približek tistemu, kar nas čaka. Ni romantike, je pa zadovoljstvo ustvarjalnega dela. Takole na hitro.
Romantika pa je še vedno v tem, da lahko spremljamo uresničevanje »izračunanega vremena« v praksi, da razumemo in vemo, zakaj se vremenski pojavi dogajajo tako, kot se. Pot do tega je morda kdaj res suhoparna in nezanimiva, a tako je tudi v drugih poklicih. Ali mislite, da, na primer, biolog samo hodi po travnikih in gozdovih in išče zanimive živalce? Astronomi že dolgo ne prečesavajo nebesnega svoda s teleskopi in čakajo, da bodo zagledali lepo, neznano zvezdo, morda planet ali, kakšna sreča, supernovo! In zdravniki niso frajerji, ki te pregledajo in ti določijo diagnozo! Ves čas se morajo izpopolnjevati, spoznavati nove metode in aparature in podobno. V vsakem delu je precej mukotrpnega, da na koncu prideš do zanimivega in s srečo izpolnjujočega. Ne ustrašite se, če bi radi postali meteorologi.
