Ko so stari Figovec podrli, je Plečnik spominsko ploščo skupaj s portalom vstavil v zid obnovljenih Križank. In na ta portal imam vesel mladosten spomin, saj sem z njegovo pomočjo večkrat splezal na zid Križank in tam spremljal jazz festival.

Žal je časov, ko je kulture željna mladina na zidu Križank brezplačno uživala vrhunsko glasbo, že davno konec in so menda s pomočjo redarjev onemogočili celo poslušanje koncertov v parku na drugi strani zida. Nakar so šli še dlje in zdaj iz Križank izganjajo celó šolo, ki kulture željno in umetniško nadarjeno mladino vzgaja. Ker si hoče Festival Ljubljana prisvojiti cele Križanke, iz prostorov, ki jih je Plečnik prenovil za šolo za umetno obrt, izganja ljudi, ki jih naša družba za svojo prihodnost potrebuje bolj od še tako navdihujočih koncertov.

Tako iz centra naše prestolnice mladih ne izganjajo samo nedosegljive najemnine, ampak tudi želja kulturne industrije, da zasede prostore šole za oblikovanje in fotografijo. Tistih, ki gledajo svet skozi profit, pač ne zanima, da je za razvoj mladih mesto vitalnega pomena, saj jim omogoča druženje in spoznavanje kar najširšega kroga različnih ljudi. Mesto s svojo socialno raznolikostjo mladim omogoča, da zrastejo v strpne, razgledane in odgovorne generacije, ki bodo v prihodnosti vodile družbo. In če mesto, ki je kulturna prestolnica, iz svojega centra izganja ustvarjalno mladino, se narodu zlahka zgodi, da ga držijo skupaj le še uspehi športnikov. Tak narod pa zagotovo nima prihodnosti.

Če mesto, ki je kulturna prestolnica, iz svojega centra izganja ustvarjalno mladino, se narodu zlahka zgodi, da ga držijo skupaj le še uspehi športnikov. Tak narod pa zagotovo nima prihodnosti.

Nad vhodom v véliki prireditveni prostor Križank je na steno, za katero je srednja šola za bodoče umetnike in umetnice, Plečnik napisal: »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.« Kar velja tudi za slaba dela, po katerih se bodo spominjali nekaterih gospodov, če jim bo na koncu res uspelo v imenu kulturne industrije iz prostorov, ki so bili namenjeni njegovemu šolanju, izriniti naš umetniški podmladek.

Ker so na plošči v spomin Smoletu nekulturnemu času primerno Prešernovi verzi postali že skoraj povsem neberljivi, upam, da mestnih in festivalskih oblasti tale zapis ne bo spodbudil k obnavljanju črk. Naj se vidi, kam smo padli. 

Priporočamo