Proces je takrat kot novinarka spremljala nemška filozofinja judovskega rodu Hannah Arendt in ob pogledu na bebljanje tega zločinskega aparatčika je ugotovila, da zlo ni nekaj nedoumljivega, ni neka mogočna sila, ki bi vladala svetu in zoper katero nič ne moremo. Ne, zlo je banalno: zlo nastaja iz nemišljenja. Ob vseh možnih vojaških, političnih, socioloških in psiholoških razmislekih o zlikovcih je bila njena ugotovitev odrešilna: zlo ni nič nedoumljivega, ni dano od boga ali zlodeja, zlo povzročajo ljudje, ki so se odrekli mišljenju. Po debelem letu dni, ko »v živo« spremljamo genocid nad Palestinci, bi potrebovali Hannah Arendt, da bi nam razložila, zakaj so prav Izraelci, od vseh narodov na svetu, najbolj nehali misliti, tako popolnoma nehali misliti, da so začeli ponavljati matrico svojih mučiteljev.
Po letu dni množičnega kaznovanja palestinskega naroda za zločine posameznikov (Se spominjate: devetindevetdeset obešenih na Frankolovem za umor enega nacista?), po letu dni, odkar je izraelski obrambni minister uporabil jezik evropskih kolonialistov 16. stoletja in Palestince označil za »človeške živali«, je izraelski načrt dokončne rešitve palestinskega vprašanja prepisan od Adolfa Hitlerja, ki je zapisal: »Ultimativni cilj mora definitivno biti odstranitev vseh Judov.« Le da so jih zdaj zamenjali Palestinci.
Netanjahu hoče iz severne Gaze pregnati vse Palestince, bolne, sestradane, ranjene, teh je okoli 300.000. (Njihove fotografije so identične tistim neskončnim kolonam izčrpanih pregnancev na vseh koncih Evrope med prvo in drugo svetovno vojno.) Na izpraznjenem delu Gaze bi nato izstradal Hamasove borce, ki se tam skrivajo, in jih tako prisilil k izpustitvi talcev. Hamasovcev naj bi bilo 5000. Imeli naj bi le dve možnosti: ali bi se predali ali umrli od lakote. Hamasovi borci so za Izrael vsi, ki ne bi hoteli zapustiti Gaze.
Ta blazni načrt, ki predpostavlja, da bi se Palestinci na berglah s severa umaknili na jug Gaze in tam ravno tako počasi odmrli od pomanjkanja vsakršne pomoči, je izraelski vladi in parlamentarnemu odboru predstavila skupina upokojenih izraelskih generalov. »Tisti, ki bodo odšli, bodo dobili hrano in vodo,« je pojasnil eden izmed njih, »nato pa bo območje postalo vojaška cona in nobena pomoč ne bo prišla vanjo.« Generali so tako prevzeli tudi dobro preizkušen nacistični model izstradanja. Načrt ima v tem primeru eno samo šibko točko: zakaj bi sestradani, obkoljeni hamasovci hranili (s čim?) in nato predali talce, ki jih imajo kot pogajalsko karto v rokah že eno leto? Za milostno kroglo v glavo? Ob tem je seveda popolnoma jasno, da so se Izraelci okoli sto talcem, ki bi jih lahko že zdavnaj rešili s pogajanji, v imenu »višjega cilja« že zdavnaj odpovedali. Še več, talce – martirje potrebujejo za opravičevanje svojih nadaljnjih načrtov.
Načrt »izpraznitve« severne Gaze, ki je sicer nastal že tri dni po Hamasovem napadu, je bil le eden izmed številnih načrtov, kako izbrisati Palestince od nastanka države Izrael leta 1948 naprej. Po lanskem Hamasovem terorističnem napadu je najprej zaživel tisti, po katerem bi 2,2 milijona Palestincev pregnali v Egipt, na Sinaj, Gaza pa bi bila pripojena izraelskemu ozemlju. Etnično čiščenje v slogu: naredite mi to deželo končno judovsko. Račun se, kot vemo, ni izšel zaradi Egipta, ki je močno dvignil obrv; Palestinci tudi tam niso zaželeni.
Zveni tudi to domače? Seveda, to je bil vzorec nacističnega delovanja v Evropi: vojna zoper manjvredne judovske, romske in slovanske prebivalce se začne z uničenjem infrastrukture, sledi izgon ljudi v druge kraje, stradanje; zaprejo se ceste. Nacisti so množice potiskali proti vzhodu, kjer je zaživela industrija taborišč, krematorijev in velikanskih izkopanih jam. Izpraznjena ozemlja so pripojili veliki Nemčiji.
Se zdi primerjava z dogajanjem v Izraelu pretirana? Zakaj? Pa saj je vse dokumentirano, vse je posneto, s satelitov in iz jarkov, vse pripovedovano, še nemško zanikanje genocida v Izraelu je zgolj šolski dokaz sprevrženega občutka lastne krivde. Izrael podpirata najmočnejša država na svetu in najmočnejša evropska država. Hannah Arendt: »Preden voditelji uporabijo moč, s katero stvarnost prilagodijo svojim lažem, njihova propaganda povsem zanika dejstva, saj so ta po njihovem mnenju povsem odvisna od moči človeka, ki jih fabricira.«
Biden je pred dnevi Ukrajini dovolil uporabo ameriškega orožja z izstrelki dolgega dosega za napade na rusko ozemlje. Putin je sporočil, da bi uporaba tega orožja pomenila, da je Nato vstopil v vojno z Rusijo.
»Težava z Eichmannom je bila prav v tem, da je bilo takih kot on veliko in da jih veliko ni bilo ne izprijenih ne sadistov, da so bili in so še grozno in grozljivo normalni,« je v Izvorih totalitarizma zapisala Hannah Arendt. To je danes še neprimerno hujša težava.
