Ker mi je znamka od nekdaj blizu in vem, da še vedno izdelujejo avtomobile, ki so tako oblikovno kot vozno nekaj posebnega, predvsem pa ne za vsakogar, se je novica o katastrofalnem finančnem položaju brala kot slaba šala. Aston Martin je namreč v minulih devetih mesecih vsak dan posloval s povprečno milijonom evrov izgube, saj je skupna dosegla kar 271 milijonov evrov. Največji krivec za slabo poslovanje pa je bil – se sliši znano? – kitajski trg. Da imajo tamkaj evropske znamke vse večje prodajne težave, saj niso več tako in, kot so bile v preteklosti, ni nobena skrivnost. Kako, če sploh, bodo med Kitajci znova vzbudile prodajne apetite, pa je zagotovo vprašanje za milijon evrov.

Aston Martin je zadnja leta vse stavil na športnega terenca, model DBX, a se to ni izkazalo kot pametno. Njegova letošnja prodaja je namreč za polovico slabša od lanske in pomeni le še tretjino prodaje podjetja. Namesto lanskih 4398 so prodali le 3639 avtomobilov in tudi prihodnost ne napoveduje nič dobrega. Predvsem pa so daleč od zastavljenega cilja – v letu 2024 preseči magično mejo 7000 prodanih vozil. Za nameček je Aston Martin močno zadolžen, in sicer za kar 40 odstotkov več, kot je njegova trenutna vrednost, dodatno jih veliko stane vlaganje v formulo 1, od katere si je prvi mož podjetja Lawrence Stroll veliko obetal, saj je pričakoval, da bo tudi s tovrstnim prijemom spodbudil prodajo.

S podobnimi težavami se srečujejo druga evropska avtomobilska podjetja, tudi tista največja, katerih prodaja se meri v milijonih enot. Na glas o tem, kako iz krize, razmišljajo predvsem v Volkswagnu, kjer so prepričani, da je program zniževanja stroškov nujno potreben, da bi odpravili posledice več kot deset let trajajočih strukturnih težav. V nemilosti bodo predvsem delavci v Nemčiji, ki se jim namesto poviškov napoveduje znižanje plač. Zanimivo, da največja težava Volkswagna ni prodaja, saj so številke spodbudne (znamka je na prvem mestu v Evropi in druga na Kitajskem), toda donos je občutno manjši od pričakovanj vodilnih v podjetju, saj je upadel na dva odstotka, kar je za polovico manj kot med letoma 2021 in 2023.

Čarobne palice, s katero bi težave odpravili čez noč, v rokah žal ne drži niti en predsednik uprave kakšnega evropskega velikana, bodo pa Evropejci končno morali priznati, da elektrifikacija ne pomeni vojne, v kateri bi lahko zmagali, saj so Kitajci pri razvoju galaksije daleč. Če bo evropska industrija želela biti tako močna kot nekoč, bo morala priznati, da pot, ki jo trenutno ubira, ni prava, in se vrniti k osnovam.