Zato ni čudno, da vas vonj te substance spremlja na vsakem koraku in tudi posameznikov, ki se predajajo užitku, je že na pogled veliko. Kot logično se zato zastavlja vprašanje, zakaj konoplje ne legalizirajo tudi v Sloveniji, toliko bolj, ker si ne smemo zatiskati oči, da se njenemu uživanju predajajo številni Slovenci. Tudi takšni, ki potem sedejo za volan. Prav prometni vidik uživanja konoplje pa zna biti zelo problematičen.
V ZDA in Kanadi, kjer so jo legalizirali, je namreč prišlo do povečanega števila voznikov pod njenim vplivom, povečalo se je tudi število prometnih nesreč. V Kanadi od njene legalizacije leta 2018 skoraj za petkrat, kar je znak za alarm. Pri nas je sicer zakonodaja glede vožnje pod vplivom psihoaktivnih substanc, kot je THC, zelo stroga, v zakonu pa ni določena neka še dovoljena meja. Kar pomeni, da je prisotnost že najmanjše količine v krvi voznika nezakonita. Se pravi, da enotnega pristopa in smernic, kot na primer pri alkoholu, kjer je meja 0,5 promila, ne poznamo. Se pa zato krešejo mnenja, saj so nekateri prepričani, da kajenje marihuane ni drogiranje, spet drugi so proti njeni nemedicinski uporabi.
Dejstvo je, da je konoplja psihoaktivna snov, ki vpliva na zdravje. V državah, kjer je zakonodaja mila, so opazili povečanje težav, povezanih z duševnim zdravjem. Raziskave namreč kažejo, da se pri uporabnikih marihuane z visoko vsebnostjo THC verjetnost razvoja shizofrenije ali psihoze poveča za petkrat, njena uporaba pa negativno vpliva tudi na številna področja, povezana z vožnjo. Zmanjšuje koordinacijo, odzivni čas, spreminja percepcijo, presojo, zato ni čudno, da se povečuje tudi verjetnost za prometno nesrečo. Vozniki pod vplivom marihuane imajo kar 25-krat večjo verjetnost, da povzročijo nesrečo. Tveganje, da boste v trčenju, ki mu botruje vožnja pod vplivom marihuane, umrli ali pa se resno poškodovali, se poveča do trikrat.
Kaj narediti? Sploh v prometu se zdi, da bi morala stroka po vzoru alkohola določiti neko mejo, do katere bi bilo uživanje marihuane še dovoljeno; če ta meja seveda sploh obstaja. Pri čemer pregled na terenu ni tako enostaven, kot je pri alkoholu, saj je povezan z odvzemom krvi, kar je težje izvedljivo in predvsem dražje. Dejstvo je, da se različni deležniki v Sloveniji že več kot 20 let trudijo zmanjšati število umrlih na slovenskih cestah, kar jim odlično uspeva, pa čeprav smo do končnega cilja, Vizije nič ali prevedeno nič žrtev na cestah, še precej oddaljeni. Popolna legalizacija uporabe konoplje pa bi pomenila svojevrstno brco v koleno. Redno bi jo kadili tudi tisti, ki jo danes zgolj občasno, saj se zavedajo, da konoplja in vožnja ne prinašata nič dobrega. x
