Z besedami si nisem na ti. Težko mi gredo z jezika in na papir. Sestavljanje in zapisovanje stavkov je zame težka besedna matematika. Vejice … oh, kaj res ne bi šlo s preprostejšimi pravili? Še sreča, da je svetovni splet s hitro dostopnimi informacijami v veliko pomoč pri iskanju rešitev za osnovne slovnične in pravopisne zagate.
A kljub temu, da si z besedami nisem na ti, imam besede rad. Obožujem jih. Občudujem ljudi, ki znajo z besedami. Pravi mojstri so, kaj mojstri, umetniki. Preproste besede, s katerimi se vsakodnevno sporazumevamo, znajo nanizati in jih povzdigniti v umetnost. Niso več le besede, postajajo ritem, zlivajo se v melodije in harmonije. Mojstri besed sestavljajo besede v zgodbe, ki prerinejo do srca, se spotikajo ob našo ranljivost in budijo upanje. Besede umirjajo, besede poživljajo, besede radostijo, besede plemenitijo. Včasih jih je dovolj le nekaj. Imate radi haikuje? Zasneženi gozd. / In v njem se zasliši / sveta tišina. (J. Osti). Le tri vrstice, le sedemnajst zlogov zadošča, da nam besede pred oči izrišejo sliko, ki bi jo znali naslikati le mojstri impresionizma. Impresivno.
Besede me tudi bolijo. »Jst jutri ne priem u Wajdoušnu. Me bo odpihlno. Lol:)« Vredno zgražanja? Meni je všeč. Kratka sporočila, ki si jih mladi pošiljajo po telefonu, res niso jezikovni presežki in zgled upoštevanja slovničnih pravil (saj slovničnih pravil tudi v pogovornem jeziku ne upoštevamo), odslikavajo pa vihravi svet mladih, so kreativna, polna domislic in presenetljivo, čustveno okrepljena z emojiji in splošno uveljavljenimi okrajšavami. Ne, namerno kršenje slovničnih pravil, značilno za sporazumevanje mladih, me ne moti. Besede me zabolijo zaradi povsem drugega razloga.
Hranjenje na prsnem košu (angl. chest feeding). Inkluzivnost – vključenost, mantra sodobnega časa. Dojenje je postalo neprimerna beseda, ker izključuje. Moški namreč nimamo dojk, zato je hranjenje na prsnem košu primernejši izraz kot dojenje. Da se moški ne bomo počutili izključene. In da se izključene in marginalizirane ne bodo počutile osebe, ki se počutijo drugačnega spola, kot je njihov biološki spol. Razumevanje spola je v zadnjem desetletju doživelo revolucijo. Upravičeno? Biološki spol osebe določa genotip – skupek vseh genov v telesu. Osebe, ki imajo v telesnih celicah spolna kromosoma XX, so biološko ženske. Osebe, ki imajo v telesnih celicah spolna kromosoma XY, so biološko moški. Genotip skupaj z vplivi okolja določa fenotip osebe – skupek vseh značilnosti osebe. Zato se lahko oseba, ki je na primer genotipsko biološki moški, fenotipsko počuti kot ženska. Nič spornega. Zavedati pa se moramo, da se nekatere gensko opredeljene lastnosti ne morejo izraziti z različnimi fenotipskimi variacijami. Oseba s spolnima kromosomoma XY v celicah, biološki moški torej, ne bo nikoli zanosila, nikoli rodila in nikoli dojila, pa čeprav se fenotipsko počuti kot ženska. Hočemo ali nočemo, osebe XY ne bomo nikoli enake osebam XX. Različni smo. Zakaj bi se zaradi različnosti, ki bogati naše življenje, počutili izključene? Zakaj dojenje ni več primerna beseda? Zakaj je pomembno, kakšnega spola se počutimo? Zakaj se iz nas norčujejo in nam postavljajo bedasta vprašanja? Pomembno je samo eno dejstvo: vsi smo ljudje, ne glede na biološki spol, ne glede na to, kakšnega spola se počutimo. Človekove pravice morajo zato biti zagotovljene vsem. Človekove pravice vključujejo. S spoštovanjem človekovih pravic ne bo nihče izključen. Osnovnošolska izobrazba zadošča, da lahko rečemo domislici »hranjenje na prsnem košu« neumnost. Maličenje pomena besed me boli.
Tajkun. Tranzicijski tajkuni so se v času privatizacije z »dokapitalizacijami« dokopali do velikega bogastva. Tajkun zveni mnogo lepše kot tat, goljuf, prevarant, kriminalec … Vsem je jasno, kam sodijo tatovi. Maličenje pomena besed me boli.
Cepilni potni listi so ponovno na programu vrha G20 na Baliju. Omogočali bodo hitrejša in varnejša potovanja. Izkušnja s cepivom proti covidu nas je naučila, da cepivo le kratkotrajno in slabo ščiti pred okužbo, ne preprečuje prenosa bolezni na drugo osebo. Cepilni potni listi ne bodo omogočali hitrejših in varnejših potovanj. Politiki nam s cepilnimi potnimi listi ne bodo omogočili varnejših potovanj, omejili nam bodo svobodo, omejili nam bodo naše pravice. Doslej smo brez cepilnih potnih listov varno potovali. Tudi brez cepilnih potnih listov smo ostali živi. Maličenje pomena besed me boli.
Čutite, da svet v zadnjih dveh letih postaja vse bolj tesnoben? Manipulacija z maličenjem in sprevračanjem pomena besed je strategija, ki je za naše možgane neprijetna, ustvarja razcepljenost, zato povzroča stres in tesnobo. Maličenje in sprevračanje pomena besed ustvarja meglo. V megli pa se zlahka počenjajo tudi nečedne stvari.
