Šolske oblasti so prišle na bistro idejo, da bi maturantom strokovnih in poklicnih šol preprečile dostop do univerzitetnega študija. V bolj naprednih družbenih krogih temu rečejo reakcionarno prisvajanje znanja, v katerem je družbena prehodnost skozi šolski sistem preprečena, visoka izobrazba pa rezervirana za ekonomske in politične elite. Visoki družbeni sloji se reproducirajo znotraj elitnega izobraževalnega sistema, ki je zaprt za pripadnike drugih slojev. Vodovodarji bodo zagotavljali stalen dotok vodovodarjev v servisne dejavnosti, inženirji pa reproducirali izdelovalce turbin. Ideja je simpatična, čeprav dobro deluje samo v časih visoke socialne stabilnosti in dolgotrajnega miru.
Ti časi so zdaj minili. Zdaj je spet na delu dialektika gospodarja in hlapca, v kateri gospodar uživa sadove svojega hlapca in se vozi z raketami. Hlapec medtem opravlja dela, ki jih je včasih znal gospodar, in z nekaj dobre volje in božje pomoči prevzame mesto gospodarja. Gospodar sicer na vse pretege poskuša zadržati znanje znotraj svojega sloja, vendar vedno znova propade.
Najlepše je to videti v Veliki Britaniji, kjer so prvi prišli na idejo elitnega šolstva za privilegirane sloje. Dobre šole so služile enemu poglavitnemu namenu. Naučiti otroke vladajočega sloja, kako vladati. Šole za vse druge sloje so učile, kako ubogati. To se je poleg kraljeve družine zdel najbolj imeniten sistem za ohranitev družbenega reda, v katerem so beli Angleži vladali vsemu svetu. Končni rezultat je impresiven in najbolj viden v političnem vrhu. Premier je indijskega rodu, notranja ministrica tudi, ministrica za mednarodno trgovino afriškega. Najbolj sposobni člani zadnjih treh vlad vlade so iz nekdanjih azijskih in afriških kolonij. Medtem beli Angleži iz visokih slojev tekmujejo, kdo je večji bebec in klovn.
Ni razlogov za paniko. Naša civilizacija ne bo propadla. Vse, kar temelji na nezaustavljivi želji po vedenju in odkrivanju novih področij sveta, ne more kar izpuhteti. Zdelo se je že, da bodo temeljni instrumenti razvoja človeštva odvzeti navadnemu državljanu. Sateliti, nadzvočna letala, rakete, hitre ladje in težko železje globalnih raziskovalnih institucij so onemogočili bolj ambiciozne projekte malega človeka in jih potisnili v roke elit. Multimilijarder si lahko privošči zasebno raketo in zasebno vojsko. Običajen državljan nima več niti temeljnega znanja, da bi sam popravil električni vtikač ali zamenjal baterijo na mobilnem telefonu. Tudi do žarnice na osebnem avtomobilu se ne more sam dokopati, ampak mora delo prepustiti specializiranemu servisu proizvajalca. Tehnološko vedenje je najdražja stvar na svetu.
Potem pa se je ves ameriški politični, vojaški in industrijski kompleks en teden počutil ogroženega, ker je pod sateliti nad raketami in letališči letel kitajski balon. Za hip se je zdelo, da smo ponovno v času cepelinov in krinolin. Kitajci so v Ameriko poslali najbolj cenen inštrument nadzora, kar jih človeštvo pozna. Balon. Prvi je s človeško posadko v Parizu poletel leta 1783. Ta inštrument za mednarodno špijonažo in množično uničevanje je dostopen vsakemu človeku. Na Amazonu najcenejši meteorološki balon prodajajo za 16,75 evra, nekoliko ambicioznejši balon, ki se dvigne do višine 3000 metrov, pa za 61,14 evra. Resnejši modeli, ki se dvignejo do 34 kilometrov, stanejo 119,15 evra. Brez težav dvignejo rabljen mobilni telefon z dodatnim napajanjem, ki za nizko ceno omogoči celodnevni nadzor s prenosom slike v živo. Z nekaj malega sredstev in spretnosti je kdor koli lahko mednarodni vohun. Prihranek je veličasten. Spodoben balon z vso opremo je mogoče spustiti v zrak z 800 evri. Američani so kitajski balon sestrelili z raketo stinger, ki ima grosistično ceno 40.000 evrov.
V miru so te potegavščine stvar konjičkov. Ampak miru ni več. Živimo v času razvijajočih se konfliktov, v katerih nizkocenovne rešitve zmagujejo nad najbolj sofisticirano tehnologijo. Najbolj zapleteno orožje, ki so ga leta 2001 uporabili pripadniki Al Kaide, so bili olfa noži, s katerimi so ugrabili letala. Hezbolah in Hamas sta na pametno orožje odgovorila s samomorilskimi napadalci, ki so sami izbirali tarče in čas napada. Orožje z umetno inteligenco jih šele dohiteva. V Iraku in Siriji so uporniki metali v zrak taktična bojna vozila z improviziranimi eksplozivnimi sredstvi, ki so jih sprožili z mobilnimi telefoni. V Afganistanu so talibani v sandalih s kalašnikovkami in potrpljenjem osramotili največje vojaško zavezništvo na svetu. Vojske so se umaknile s tanki in letali, talibani so prišli z mopedi.
V Ukrajini so mehanizirano oklepno vojsko Ruske federacije ustavili pešaki. Na tanke so Ukrajinci šli peš z ročnimi metalci raket in brezpilotniki iz trgovskih centrov. Hibridna vojna satelitov, letal in posebnih enot generala Gerasimova se je sesula ob stiku z redno vojsko rekrutov, ki je vozila sedemdeset let stare tanke in v rokah držala rakete v plastičnih ceveh. Po enem letu so Rusi razumeli, da je najbolj učinkovito orožje tudi najbolj poceni. Mobilizirali so pol milijona ljudi, ki jih v valovih pošiljajo pred topove in strojnice v rove iz prve svetovne vojne. Človeško telo je še vedno najcenejše in najpametnejše orožje na svetu.
