V zadnjih mesecih v Sloveniji poteka intenzivna javna razprava o slovenskem zdravstvu. V tej razpravi sodelujejo različni akterji (ministrstvo za zdravje, zdravniki, zdravniški sindikati, zdravniške stanovske organizacije, politične stranke, civilnodružbene organizacije in javni intelektualci), ki izražajo mnogotera, večkrat zelo različna in celo diametralno nasprotna stališča, ki so nemalokrat rezultat partikularnih interesov tistega, ki jih izraža. Posledično je javni diskurz napolnjen z množino in že kar kakofonijo argumentov in »argumentov«, kar zainteresirani širši (laični) javnosti oziroma običajnim državljanom izjemno otežuje in celo onemogoča razumevanje dejanskega položaja.
V tej situaciji ima posebno pomembno vlogo dr. Dušan Keber, profesor, zdravnik, nekdanji minister za zdravje in javni intelektualec, ki na podlagi svojega neprekosljivega poznavanja narave zdravstvenih sistemov, njihove ureditve v različnih državah in tudi drobovja slovenskega zdravstvenega sistema širši javnosti neumorno pojasnjuje ozadja oziroma razloge za težave v slovenskem zdravstvu (na primer v članku v Dnevnikovem Objektivu 24. decembra 2022 z naslovom »Denar sledi zdravniku«). Pri tem se nikakor ne omejuje na razlago posameznih manifestnih oziroma akutnih težav (na primer problem 130.000 državljanov, ki so ostali brez osebnega zdravnika), temveč se loteva globljih oziroma strukturnih razlogov za anomalije v slovenskem zdravstvu, ki so javni sistem privedle v zelo težak položaj, če ne celo na rob propada. Izjemno pomembno je poudariti, da imajo vse razlage, ki jih javno izraža dr. Keber, en sam velik skupni imenovalec, in sicer prizadevanje za ohranitev oziroma (ponovno) vzpostavitev pravičnega zdravstvenega sistema, ki bi prav vsakemu državljanu, ne glede na njegov socialni status oziroma finančne zmožnosti, zagotovil ustrezno zdravljenje, poleg tega pa bi državljani zanj plačevali zavarovanje v skladu z višino njihovih (višjih ali nižjih) dohodkov. Zaradi tega je mogoče brez dvoma ugotoviti, da dr. Keber vrhunski intelektualizem in ekspertizo združuje s plemenitostjo, kar je dandanes, na žalost, izjemna redkost.
V zadnjih tednih civilnodružbena pobuda »Glas ljudstva«, katere motor so dr. Keber in mlajši vidni aktivisti (Jaša Jenull, Tea Jarc), od ministrstva za zdravje argumentirano zahteva celovite in konkretne ukrepe za prenehanje razbijanja slovenskega javnega zdravstva, pri čemer je še posebej pomemben njen poudarek, da bi se kaj lahko zgodilo, da bi ob zavlačevanju ministrstva z ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter še nadaljnjim dopuščanjem delovanja zdravnikov »dvoživk« in zlivanjem velikih količin javnega denarja v zasebni sektor slovensko zdravstvo prišlo do ireverzibilne točke, s katere ne bi bila več možna vrnitev v ustrezno javno zdravstvo. Pobuda in dr. Keber osebno sta očitno zadela v mehko živčevje lobijev in krogov, ki jih pri njihovem delovanju v zvezi z zdravstvom vodijo partikularni in profitabilni interesi, saj so slednji v svoji argumentativni nemoči začeli odgovarjati s predvidljivim repertoarjem – nizkimi udarci. Tako minister za zdravje Danijel Bešič Loredan odgovarja z »argumentom« ad personam in dr. Kebru očita, da se je v preteklosti kot svetovalec ministrstva za zdravje materialno okoristil, in to brez pravega dela. Podobno skupina »Mladi zdravniki« dr. Kebru očita, da je v preteklosti kot profesor na Medicinski fakulteti izkazal svoj materialistično naravnan značaj s prirejanjem dragih tečajev za študente medicine.
Seveda bo na te nizke udarce znal najbolje odgovoriti sam dr. Keber – deloma je to že storil. Vendarle pa bi rad poudaril, da je ob upoštevanju javnega delovanja dr. Kebra popolnoma jasno, da so obtožbe na njegov račun deplasirane in zavržne. Dr. Keber je namreč že zdavnaj dokazal, da ga pri njegovem delovanju ne vodijo materialistični vzgibi oziroma pohlep, temveč pristna skrb za šibke in najšibkejše. Poleg tega obtožbe na Kebrov račun nimajo prave strukturno-vsebinske zveze s konkretnimi zahtevami »Glasu ljudstva«. Dr. Kebru in »Glasu ljudstva« želim, da bi bila v neenakopravnem boju z lobiji uspešna, pri čemer pozivam državljane Slovenije, naj najdejo svoj občutek za pravičnost in se zavedo pomembnosti boja, ter se pobudi pridružijo.
Dr. Primož Šterbenc, Ljubljana-Šentvid
