Dnevnik je 11. septembra objavil rahlo »satirično« obarvano pismo Mitje Vilarja z zgornjim naslovom, kjer se je avtor spotaknil ob nekatere birokratske ovire, na katere je naletel srčni kirurg dr. Tomislav Klokočovnik. Avtor pisma je besedilo, ki ima v ozadju tudi dovolj resnega sporočila, zaključil s stavkom, da »če dr. Klokočovnik zna delati stvari, ki ljudem življenje podaljšajo, potem naj premier Golob svojim na ministrstvu na enak način, kot je to lahko peljal v Gen-I-ju, da vedeti, da naj delajo v korist družbe. Blokada operacij na srcu pa je v čigavem interesu – dedičev, sosedov, tašč?«. Tega ne razumem povsem in ne vem, zakaj se pisec ni vprašal o vzrokih za birokratske ovire (teh je ne samo v zdravstvu, pač pa tudi na mnogih drugih področjih v Sloveniji več kot preveč), na katere je naletel ta ugledni srčni kirurg. Časopis Dnevnik je namreč pred nedavnim zelo obširno poročal o nekaterih domnevnih zapletih po srčnih operacijah v SB Celje, s katerimi naj ne bi bilo vse v redu. Koliko je na tem resnice, bodo povedali pristojni organi, tudi inšpektorat za zdravstvo in ministrstvo za zdravje.
Za napake ali nepravilnosti (če so se pripetile) mora nekdo odgovarjati. Če pa je vse skupaj bojda plod zarote, o kateri v enem od zadnjih Dnevnikovih člankov govori dr. Klokočovnik in zanjo obtožuje prof. dr. Marjeto Zorc iz MC Medicor, potem ima javnost pravico slišati tudi drugo plat medalje. Menim, da je škoda, ker o (še vedno domnevnih) zapletih in težavah po omenjenih operacijah v SB Celje (sodeč po odgovorih UKC Maribor je na tem le nekaj resnice) (še) ni spregovoril nihče od pacientov. Morda bomo kdaj slišali tudi to zgodbo in si lažje ustvarili celovitejšo sodbo o vseh vpletenih. Če nam tega ne bodo že prej povedali pristojni, ki se ukvarjajo z omenjenimi operacijami in očitno tudi z MC Medicor, o čemer je prav tako pisal Dnevnik. Dr. Klokočovnik je bojda prijavil dr. Zorčevo in njeno ustanovo, v kateri sodelavci naj ne bi obvladali slovenskega jezika. Mar res?
Ker sem sam dolgoletni srčni bolnik, vse tovrstne zgode in nezgode v slovenskem zdravstvu spremljam z zanimanjem in veliko pozornostjo. Še posebej domnevne obtožbe na rovaš osebja v MC Medicor, katerega pacient sem že več kot 15 let. Doslej še nikoli z menoj nihče ni govoril drugače kot v slovenskem jeziku. To je moja osebna izkušnja, ki je sicer nočem posploševati, a kar je res, je res! Smešenje, da med operacijami oziroma narkozami bolniki tako ali tako ne vedo, v katerem jeziku se zdravstvena ekipa pogovarja, pa je lahko milo rečeno za marsikoga tudi žaljivo. Seveda ima spoštovani Mitja Vilar pravico do lastnega mnenja. Tudi ko je v pismu zapisal, da »med posegom ni nikjer zapisano, v katerem jeziku se komunicira. Če in kar večina zdravstvenega osebja zna, je angleški jezik, nekje nemščina, nekje italijanščina, tudi francoščina, izvidi in stanja pa se pišejo v latinščini«. Komentar prepuščam bralcem in predvsem strokovnjakom. Sam to niti slučajno nisem in pišem zgolj kot eden od mnogih srčnih bolnikov na osnovi dolgoletnih izkušenj z zdravljenjem v MC Medicor. To pa je bilo doslej vedno na visoki profesionalni ravni in ob srčnosti in prijaznosti vsega osebja, tako v njihovih ambulantah v Ljubljani kot tudi v MC Medicor v Izoli.
MC Medicor je kot tretji slovenski center za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni v minulih dvajsetih letih dokazal svoje kvalitete. Tisti, ki javno govori o zarotah zoper njega, ima vse možnosti, da organizira sam vsaj enako ali morda celo še boljšo ustanovo od MC Medicorja. Zakaj pa ne? MC Medicor vidi svoje poslanstvo izključno v skrbi za srčne oz. kardiovaskularne bolnike, katerim namenja vso strokovno skrb in pozornost. Pa ne samo to, z najsodobnejšimi metodami zdravljenja in z novimi znanstvenimi dognanji v stroki poskrbijo za naše zdravje in življenje. To velikokrat občutim na lastni koži. Nisem osamljen, na stotine nas je takšnih.
Dr. Marjan Toš
Lenart v Slovenskih goricah
