Pred nami je napovedan zgodovinski protest, ko bomo državljani, pacienti, koristniki zdravstvenih storitev izrazili svoje nestrinjanje, svoj gnev, svoje razočaranje, izgubo ustavne pravice, zahtevali od vlade, da izpolni predvolilne obljube in še in še bi se lahko našlo med zahtevami. Prepričan sem, da bo protest množičen, saj če se ga bo udeležil samo del državljanov brez osebnega zdravnika, bo že več deset tisoč državljanov. Glavni protest bo v Ljubljani, potekali pa bodo tudi po več mestih, po državi. Pa bo na protestih še kdo?
Prav je, da se spomnimo, da iniciatorji protesta, Glas ljudstva, poudarjajo, da stavka ni uperjena proti zdravnikom, da stavka tudi ne ruši vlade, da ni podpora opoziciji, še najmanj NSi, ampak bo to stavka za obnovo javnega zdravstva.
Oblikovali so pet zahtev: 1) vsem pacientom je treba nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika; 2) odpraviti je treba dopolnilno zdravstveno zavarovanje – tako, da se ukinejo doplačila za zdravstvene storitve; 3) prekiniti je treba delo zdravnikov v dvojni praksi; 4) preprečiti je treba preskakovanje čakalnih vrst, ki ga omogočajo komercialna zavarovanja; 5) javno zdravstvo mora slediti potrebam pacientov, ne profitom koncesionarjev. Zahteve bomo udeleženci na protestih zagotovo podprli.
O razmerah v zdravstvu je bilo že veliko povedanega. Marsikaj je znanega in predvsem vemo, da problem ni nastal danes, ampak se je začel že mnogo prej. Vemo tudi, kdo so poraženci in kdo zmagovalci tega procesa. Ne vemo pa, kako in kdaj se bo problem rešil, kakšne bodo posledice, kdo bodo resnični zmagovalci in kdo poraženci. Jamstev za uspeh je malo. Za neuspeh več. Kapital in lobiji ne počivajo, nasprotno, delajo s polno paro.
In za konec še razmislek o vprašanju iz uvoda: Pa bo na protestih še kdo? Da bi lahko rekli, da je glas (namenoma z malo začetnico) ljudstva prepoznan, razumljen, uslišan in sprejet kot roka sodelovanja in demokracije, bi na protestu pričakoval oziroma bi se mi zdela več kot primerna gesta, da bi se tam pojavili tudi tisti, ki imajo sedaj v rokah vse, da se lahko, morejo in morajo nemudoma lotiti reševanja nastale situacije, in ne da bodo zahteve proučili, da se bodo reševale v daljni prihodnosti, sistemsko ..., saj so nekatere od zahtev uresničljive že »danes«.
Torej naj bo to javni poziv, da se protestov udeležijo predstavniki vlade, morda sam predsednik, najmanj pa minister za zdravstvo, predstavniki ZZZS, Zdravniške zbornice, Fidesa (ki je s svojo napovedano stavko prilil samo še olje na ogenj) in seveda župani, ki so soodgovorni za nastalo situacijo, ki so leta in leta za ta problem vedeli, pa so ga bolj ali manj zanemarjali, saj so bile prioritete ceste, ulice, vile, kolesarske steze ...
Slavko Cimprič, Bovec
