Kar se dogaja na naših avtocestah (AC) v poletnih mesecih, presega že vse razumne meje. Iz Kopra v Ljubljano in nazaj se zagotovo vozim že skoraj 60 let. A tega, kar sem doživel 9. 7. 2023 ob vračanju iz Izole v Ljubljano, nisem doživel še nikoli. To me spominja na izjave ljudi, ki so ob zadnji neurjih odgovarjali, da »česa takega nisem doživel v svojih 80 letih življenja«. Žal se proti naravi ne moremo boriti, tako kot velja za avtoceste, velja tudi za naravo: še slabše bo. A vendar menim, da lahko Dars kot upravljalec avtocest ukrene nekaj takoj brez posebnih stroškov za izboljšanje razmer.
1. Hitrost na naših avtocestah (AC) naj vsaj v poletnih mesecih od 1. 6. do 31. 8. zmanjša na 110 km/h. Zakaj? To, da se poraba zmanjša za 20 %, če hitrost znižamo s 130 na 110, so že drugi (Michelin) ugotovili. Ampak tu gre za nekaj drugega. Mi trenutno nimamo avtoceste z dvema pasovoma v vsako smer, ampak cestišče z dvema pasovoma, kjer je eden rezerviran za tovornjake, drugi pa za osebna vozila. Tako se pač dogaja, da se vsi osebni avtomobili drenjajo pa enem pasu, kakor hitro pač morejo. In ker vsi nimamo ferrarijev in bmw-jev, ki zmorejo 300 km/h, nastajajo »zamaški«. Medtem pa je hitrost 110 km/h ali manj že taka, da jo dosežejo tudi fički pa spački. Pa tudi pospeškov z 0 do 100 km/h ne dosežejo vsi v štirih sekundah ali manj.
Poseben problem je ljubljanska obvoznica. Res da je hitrost tam omejena na 80 km na uro, a to le na nekaterih odsekih. Hitrost je treba zmanjšati po celotni ljubljanski obvoznici. Ker pa se tu srečata dve različni hitrosti, je vsekakor za pričakovati zamašek. Vsaka sprememba hitrosti na avtocesti povzroči zamašek. Ali je rešitev po vsej avtocesti omejiti hitrost na 80 km/h ali vsaj v delu, ko se ji približujemo?
2. Večina prometa v poletnih mesecih čez Slovenijo je tranzitnega značaja: od vzhoda (Maribor, Lendava) proti zahodu (Trst, Reka, Pulj) in od severa (Beljak) proti jugu oziroma zahodu (Zagreb, Reka, Pulj). Zagotovo ima Dars boljše podatke, ki nam jih lahko posreduje. Promet od vzhoda proti zahodu je take narave, da tu nimamo alternative. Pričakovati od voznikov, da bodo sami izbrali pot čez Avstrijo, je praktično nemogoče, saj nekega AC omrežja tam ni. Nekaj več možnosti imamo v smeri sever–jug. Tukaj obstaja realna možnost del prometa usmeriti čez Italijo, preko Vidma /Udin. Poglejmo si obe inačici: Beljak/Villach–Videm/Udine–Koper, potovalni čas je 2h 33min, 225 km, cestnine 58 eur. Pot Beljak–Ljubljana–Koper, potovalni čas je 2h 24 min, 205 km, 53 eur. Neke prav velike razlike torej ni. AMZS ali pa Dars bi se morali dogovoriti z ustreznimi institucijami tako v Avstriji kot Nemčiji, da potnike usmerijo tudi na to AC. Pa da ne boste pomislili, da je to neka utopija. Ko smo še obiskovali München zaradi nakupov skupaj s prijatelji iz Kopra (mi iz Ljubljane), smo se pri Beljaku razšli in so po italijanski strani mimo Vidma/Udin potovali v Koper. Pa še to: na Koprskem so s »prepustnico« prečkali mejo brez plačila carin za kupljeno blago. Nekoč je na Črnem Kalu znak opozarjal na dve možnosti vožnje proti Pulju, čez Buzet, čez Buje. Ali ne bi lahko take table postavili nekje pri Kopru, kjer bi opozorili voznike za smer proti Avstriji ali Nemčiji preko Udin/Vidma ali Ljubljane (via Udine/via Ljubljana).
3. Vlak? Žal Slovenske železnice niso sposobne ažurno sprejeti količine tovornjakov v tranzitu. Preveč prog se obnavlja. Kako oziroma koliko časa potujemo proti Kopru iz Ljubljane? Dve uri, tri ure? Sicer pa je takih prog kar nekaj. Bojim pa se, da naše železnice za prevoz tovornjakov niso usposobljene (višina tunelov, električne napeljave in druge infrastrukture).
4. Veliko je slišati o tretjem voznem pasu. Da, ta bi prav gotovo pripomogel k boljši prepustnosti, če bi bil narejen v celotnem avtocestnem križu v 2–3 mesecih. A to vemo, da je »mission impossible«. Gradili bi ga 10–20 let, če upoštevamo še vse pritožbe, referendume, soglasja in razna »polena kovačičev«. Podoben problem z dvopasovnico so imeli Italijani od Trsta proti Milanu, pa so to kar hitro in uspešno uredili.
Do ustrezne rešitve bomo morali še naprej potrpeti in čakati, da se bo »promet v Sloveniji preprosto ustavil«. Pa srečno.
Dr. Veselko Guštin, Ljubljana-Polje