Predstavniki in predstavnice vodstva Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in člani in članice jezikovnih oddelkov se odzivamo na članek z zgornjim naslovom avtorja Uroša Škerla Krambergerja, ki je izšel v Dnevniku 24. 5. 2023. Članek je nastal ob odzivu šestnajstih članov delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki nasprotuje potezam ministrstva, da v osnovnošolski program uvede začetek učenja tujega jezika v prvem razredu, pouk drugega tujega jezika pa od sedmega do devetega razreda.
Predlog ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki kot novost uveljavlja začetek učenja prvega tujega jezika že v prvem razredu ter uvajanje pouka drugega tujega jezika od sedmega do devetega razreda, temelji na dolgoletnih poskusih, da bi implementirali evropsko jezikovno politiko, po kateri bo vsak Evropejec poleg maternega tekoče govoril še dva tuja jezika, kakor sledi iz sporočila Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu – Evropski kazalnik jezikovnih kompetenc iz leta 2005. Tuji jeziki so, če to želimo ali ne, povsod okrog nas. Angleščina kot lingua franca in globalni jezik je prisotna že od otrokovega rojstva, obkroža nas skozi vse medije in otroci so ji izpostavljeni od vrtca naprej, saj starši močno želijo, da bi se je otroci dobro naučili. Hkratno uvajanje s sistematičnim učenjem slovenščine lahko otroke že v najnežnejših letih nauči medkulturnega komuniciranja in dvigne njihovo občutljivost za strukture maternega in tujega jezika in zavedanje o različnih sporazumevalnih situacijah. Hkrati pa je pomembno, da poleg angleščine ponudimo mladini še jezike drugih jezikovnih skupin, tudi neindoevropskih, saj s tem spodbujamo učenje drugačnih jezikovnih paradigem in odpiramo vrata v medjezikovno razumevanje, ki temelji na sorodnostih med jeziki.
Prav osnovnošolsko izobraževanje sega v obdobje, ko so otroci najbolj dojemljivi za učenje tujih jezikov: kritična faza traja do 12. leta, kasneje hrustanci v grlu otrdijo in osebe niso več zmožne do popolnosti ponavljati slišanih zvokov. Učenje tujih jezikov spodbuja razvoj možganov vse do pozne starosti in je najboljša zaščita proti demenci. Nobena tehnološka podpora ne more nadomestiti znanja jezika, pač pa je znanje jezika in poznavanje njegovega ustroja, ki je prenosljivo tudi med različnimi jezikovnimi skupinami, ključno za to, na kakšen način si bomo z določeno tehnološko podporo znali pomagati.
Zato ostro protestiramo proti vsakovrstnim izjavam, ki predpostavljajo, da bodo jezikovne tehnologije lahko nadomeščale temeljna znanja jezikov, kot beremo v Dnevniku (24. 5. 2023) v prej omenjenem članku, kjer ga. Barbara Japelj Pavešić, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu, izjavlja, da se ji zdi »učenje in znanje drugega tujega jezika do petnajstega leta starosti v času, ko pričakujemo tehnološko podporo, ki bo prevajanje v druge jezike omogočala simultano, vse manj potrebno«.
Menimo, da je zamenjevanje temeljnih znanj, kot je znanje jezikov, s funkcionalnimi znanji, ki jih pridobivamo v odnosu do programov, nedopustno na kateri koli stopnji izobraževanja. Pavšalne trditve, da bo »tehnološka podpora simultano omogočala prevajanje v druge jezike«, kažejo na globoko nerazumevanje procesov sporazumevanja in jezikovno-kulturnih specifik komunikacije v večjezičnih okoljih.
Mojca Schlamberger Brezar, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
