Dovolite, da v tem pismu pokomentirava izjavo glede garaže pod tržnico, kot jo je izrekel Rok Žnidaršič, ljubljanski podžupan, v intervju za Dnevnik 28. avgusta z novinarko Nežo Mrevlje.
Osrednji objekt Plečnikove vodne osi od Tromostovja do vodne zapornice so Plečnikove arkade s pokritim mesarskim mostom ter povezavo čez Ljubljanico s Petkovškovim nabrežjem, zasnovane leta 1938. Že med vojno v času italijanske okupacije je bila leta 1942 končana gradnja arkad. Gradnjo mesarskega mostu je preprečila vojna. V arkadah je mojster Plečnik pripravil prostor za gradnjo mostu, zanj je izdelana tudi maketa, ki jo hrani Arhitekturni muzej. Pred nekaj desetletji so položili temeljni kamen za njegovo izvedbo.
Plečnikovo celostno kompozicijo je izničil arhitekturni natečaj leta 2008 s prvo nagrajenim predlogom Atelier arhitektov, realiziranim leta 2010 za 2,9 milijona evrov kot prva etapa gradnje garaž pod tržnico. Rok Žnidaršič omenja sodelovanje v natečaju za Mesarski most leta 2008, zato mu je blizu projekt garaž pod tržnico in globoko verjame, da gre »v pravo smer, ki je potrebna za vzpostavitev normalnih vrednot tega prostora. Vrednote, ki so vpisane v Unescovo dediščino, so trenutno zaradi logistike tržnice in njenih programskih potreb, ki vse rešujejo na površini, popolnoma zabrisane.«
Na vprašanje novinarke, za katere vrednote gre, je naš podžupan pojasnil, da gre »za odprt javni prostor«. To je seveda pomembna vrednota, ki jo dogradnja Mahrove hiše zmanjšuje. Podžupan pravi, da je treba vzpodbujati lokalno pridelavo, a ne pojasni, zakaj se prostor tržnice, namenjen lokalni pridelavi, ves čas krči, širi pa se prostor prodajalcev, ki so se priselili s Ponte Rossa v Trstu. »Te obsežne stojnice s tekstilom pa naj bi preselili v prostore sedanje pokrite tržnice, kombije za pripravo hrane pa preselili s površine, tako tudi dostavo v novi podzemni servisni etaži.«
Nisva pa razumela pojasnila, zakaj naš podžupan vztraja pri garažni hiši pod tržnico. Kaj ima garažna hiša skupnega z »vrednotami Plečnikove tržnice« in s »staro poljansko osjo do starega mestnega središča za boljši pretok kolesarjev in pešcev na vzhodni del mesta kot ključna arterija z zgodovinsko in sodobno močno programsko logiko«? Zakaj vso to nesmiselno nakladanje?
Na prenovo tržnice brez garaž po programu prenove ekskluzivne tržnice Östermalm v Stockholmu (brez garaž) sva opozorila in izdelala predlog že leta 2017. Zaprosila sva za javno predstavitev projekta, a za to MOL ni imela nobenega interesa. Ponovno prosiva, da najin predlog posodobitve tržnice brez garaž predstaviva javno občanom mesta Ljubljana, saj ne razumeva, v čem je problem in strah MOL, ki je dolžna upoštevati mnenje občanov, kot to zahteva Aarhuška konvencija, ki jo je ratificirala vlada RS.
Pojasnila našega podžupana, komu je namenjena garaža, pa so še vedno nejasna. »Garažna hiša je namenjena predvsem stanovalcem stare Ljubljane in delno za razbremenitev današnjega parkiranja za potrebe nakupovanja ozimnice.« (Delo, Sobotna priloga, 25. 3. 2023). »Projekt garaž pod tržnico se nadaljuje za razbremenitev mirujočega prometa na območju Poljan, Streliške ulice in Krekovega trga.« (Rok Žnidaršič,Dnevnik, 28. 8. 2023). Po skoraj dveh desetletjih nam je o predvideni gradnji garaže pod tržnico župan Zoran Janković končno le pojasnil, da »bistvo projekta ni gradnja parkirne hiše, ampak prenova tržnice« (Dnevnik, 29. 3. 2023, Vanja Brkić).
In kaj sedaj? Čimprej javni natečaj za prenovo tržnice brez garaž.
Od leta 2008 se je marsikaj spremenilo. Arheološka izkopavanja na območju Vodnikovega in Krekovega trga so potrdila srednjeveško in frančiškansko arhivsko dokumentacijo. Strokovno mnenje o nevarnosti delovanja podzemnih tokov je bilo podano. Leta 2021 je bilo območje Plečnikovih arkad vključeno na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Čas je za novo ovrednotenje.
Milan Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana
