Spoštovani minister, gospod Darjo Felda, nacionalni program vzgoje in izobraževanja za naslednje desetletje nastaja zaradi nujnih sprememb, ki jih zahteva današnji čas. Razmere skoraj na vseh področjih, tako v svetu, v Evropski uniji kot doma, se hitro spreminjajo in zahtevajo naš odziv. Zato je izjemno pomembno, kako bomo usmerili reformo šolskega sistema oziroma kakšno vizijo imamo na tem področju za naslednje desetletje.

Eno izmed pomembnih področij šolstva je tudi pouk jezikov. Gre tako za pouk slovenščine kot za pouk tujih jezikov. Med novimi predlogi je tudi obvezni pouk angleščine v prvem razredu osnovne šole (doslej je to bil izbirni pouk). Vzgojno izobraževalne cilje takšne odločitve naj javnosti čim prej predstavijo predlagatelji, ki to predlagajo. Sam dodajam samo preverjeno ugotovitev, da je angleščina že danes med našimi otroki bolj priljubljena kot slovenščina.

Zato predlagam za področje pouka jezikov drugačno rešitev. Ta temelji na znani zahtevi, da noben tuj narod ali jezik ne sme imeti privilegijev, ker so posledice za nas – še posebej male narode – lahko pogubne. Druga zahteva pa pravi, da moramo tako kot bogastvo narave ohraniti tudi bogastvo različnih kultur ter jezikov. Predlagana rešitev upošteva splošno deklaracijo o človekovih pravicah, resolucije Unesca, ugotovitve strokovnih ustanov, nacionalni program jezikovne politike, rezultate ankete v Sloveniji ter predvsem zadnje priporočilo odbora za kulturo evropskega parlamenta.

Predlagam, da se otroci v šoli prvi dve leti učijo samo slovenščino (materni jezik), nato leto ali dve esperanto (mednarodni jezik) kot uvodni tuj jezik in šele nato npr. v petem razredu naslednje izbirne tuje jezike (nacionalni jeziki).

S takšnim sistemom bomo:

1. zaščitili slovenščino pred kulturno jezikovno nadvlado kateregakoli tujega nacionalnega jezika, istočasno pa mladim omogočili zavesten sprejem materinščine za oblikovanje neodvisne ter celovite osebnosti;

2. zagotovili močan vzgojni dejavnik za strpnost, spoštovanje drugačnosti ter za komunikacijsko enakopravnost (to zagotavlja samo esperanto);

3. kot uvodni tuji jezik bo esperanto bistveno izboljšal učenje kateregakoli naslednjega tujega nacionalnega jezika in poznejšo racionalno odločitev za učenje tujega nacionalnega jezika v skladu s potrebami, interesi ali nadarjenostjo;

4. v primeru mednarodnega dogovora bo esperanto kot drugi jezik omogočil bolj humano reševanje problemov integracije priseljencev, beguncev, migrantov itd. v smislu človekovih pravic do enakopravnega sporazumevanja; državljani EU pa bodo dobili možnost enakopravnega sporazumevanja in hitrejšega povezovanja.

Takšen sistem vsebuje upanje za boljši jutri in zahteva korenito spremembo ter pogum. Pregovor pravi, da ima upanje dva otroka, in sicer jezo zaradi obstoječih krivic ter pogum za odpravo krivic. Jeza je na področju pouka tujih jezikov – predvsem zaradi sedanjega odkritega kolonializma – že dolgo prisotna. Sedaj gre torej za pogum – pogum za spremembe pouka jezikov v našem šolskem sistemu.

Janez Zadravec, Maribor