Staršem osnovnošolca ali osnovnošolke v 9. razredu, ki si želi na enega od gimnazijskih programov v Ljubljani, od 8. aprila naprej gotovo ni lahko. V osrednjeslovenski regiji namreč na vsaj 19 gimnazijskih programih število prijav presega število prostih mest. »Zmagovalec« je Gimnazija Ledina, kjer je na 196 prostih mest prijavljenih 326 učencev, torej kar 130 preveč. Ogromne presežke vpisa beležijo ne le vse znane ljubljanske gimnazije, temveč celo tiste, kjer je bil še lani vpis s pametnim prenosom prijave mogoč. Trenutno je takih v regiji le sedem gimnazijskih programov – v Ivančni Gorici, Domžalah, Kamniku, v mestu Ljubljana je mest le za vzorec.
A to še ni vse: tudi prag za tiste, ki so prijave na želene gimnazijske programe oddali in se glede na napovedane zahtevane točke še nekako zrinejo skozi, je rekordno visok. Idealni scenarij je, da ima učenec/ka v 7. in 8. razredu zaključene same petice, morda kakšno štirico ali dve. Manj kot to je ponekod že preveč. Za vstop na najboljše oziroma najbolj zaželene gimnazijske programe bo 9. razred treba zaključiti s samimi peticami.
Izkušnje iz preteklih let so na te trende že opozarjale. A ker so prihodnje generacije še številnejše, je stanje že za sedanje učence in učenke 7. razreda več kot stresno – z vsakim zdrsom v oceni jim je lahko jasno, kako težko bo čez dve leti sploh razmišljati o želeni šoli. Možnosti se namreč sproti krčijo.
Rešitev je ena sama: pristojno ministrstvo bi moralo nemudoma povečati število gimnazijskih oddelkov ter šolarjem in šolarkam, ki si v osrednjeslovenski regiji želijo postati bodoči gimnazijski maturanti in maturantke, na stežaj odpreti vrata. Podatki so znani in nobenega dvoma ni, da gre za nadpovprečne učence in učenke. Sicer bo pred vrati ljubljanskih gimnazij letos ostalo na stotine odličnih in prav dobrih osnovnošolcev. Bistveno več kot lani! Ne le da jim je epidemija za dve leti zaprla vrata osnovne šole, obstaja realna možnost, da bodo številni med njimi za vedno ostali zunaj želenega programa šolanja.
Obenem bi se morali pristojni resno zamisliti nad nerazumnimi pritiski kvantifikacije in točkomanijo, ki močno zajeda v vsakdan osnovnošolcev, jo nemudoma odpraviti in namesto nje premišljati o drugačnih načinih selekcije ter predvsem spodbudah k vpisu bodočih dijakinj in dijakov.
Tanja Oblak Črnič, Ljubljana
