Rad berem številne medijske komentarje in druge oblike prispevkov o nesojeni zimski sezoni v Zgornjem Posočju po zaprtju kaninske žičnice na slovenski strani. Dobro je namreč spoznati, kaj drugi mislijo in še zlasti, kaj o tem, kako živi na Bovškem nekakšna »manjšina«, sporočajo vesoljni Sloveniji. Dovolite, da ob tem napišem tudi moje mnenje.
V Zgornjem Posočju so pozimi hotelska in apartmajska ležišča v 90 odstotkih prazna že leta, kljub obnovljeni krožno-kabinski žičnici leta 2016. Zaradi zastarele, počasne (po letu 2016 dovoljenih le 200 gostov na uro!) in ob vetru nedelujoče žičnice je število obratovalnih dni tolikšno, da se ljudem od drugod ne izplača priti na dopust ali ob praznikih, saj se zgodi, da piha več dni, potem sneži, nakar zopet piha ... Prav zato je podaljševanje delovanja te žičnice nerazumljivo, razen če morajo to početi, ker sicer izgubijo možnost kakršnega koli investicijskega nadaljevanja. Torej, metati denar stran je nujno, ker gre za birokracijo nad gospodarnostjo.
Seveda, mogoče je ugotoviti, kdaj bo vreme zdržalo in takrat vendarle priti na dopust v Zgornje Posočje, smučat na Kanin. Toda koliko takih zaporednih dni pa je tukaj v zimskem času? Zato ni smiselno, da taka žičnica pozimi sploh obratuje, lahko pa poleti, toda izgubljamo čas ... Ležišča ostajajo pozimi prazna, tako ali tako. Torej, letošnja zima ni povzročila dosti drugačne izgube v smislu praznih postelj kot prejšnje.
Sedaj pa k »postopni« gradnji nove krožno-kabinske žičnice (KKŽ). Pred leti so ponudniki projekta za novo KKŽ izračunali, da bi ta stala, če bi jo zopet zgradili iz doline, s 450 metrov nadmorske višine. okoli 52 milijonov evrov. Danes bi stala skoraj dvakrat toliko. Še zlasti če bi jo gradili postopoma, saj bi cene zaradi nenavadno visoke inflacije v Sloveniji rasle skokovito. Kdo pa bo tak denar dal v to smučišče, kjer ni ambicij povečanja smučarskih prog v Kaninske Pode, ni premisleka, ali je dostavna žičnica vendarle za dve tretjini predolga ... Nič od tega, razen podaljševanja sedanjih obljub o zakonu o Kaninu, o posebnem predpisu, vse to pa razumem zgolj kot figo v žepu.
Realno bi bilo, v prvem koraku, podaljšati obstoječo kaninsko cesto do snežne meje in do nje smučarsko progo. Cesto bi financirali skozi javno-zasebno partnerstvo, ki mora pisati novo zgodbo turistične ponudbe ob tej cesti. Vse skupaj mora iti takoj v OPN! To organizirajo posoške občine ali zgolj bovška, če se tega druge, še vedno, izogibajo. Realnost takojšnje rešitve kaninskega smučišča je, da se obljubam te vlade neha verjeti, ne računa več nanje in se začne pogovarjati s Promoturjem in Furlanijo Julijsko krajino. Ta prevzame v upravljanje predvideno območje smučišča in investira v čezmejni projekt po svoji zamisli. Vse ostalo pomeni izgubljanje časa, dokončno slovo od sodobne zimske ponudbe, ki bo polnila turistične postelje v Zgornjem Posočju, od Tolmina navzgor.
Miran Mihelič, Bovec
