Že dobro desetletje konec septembra obeležujemo evropski dan jezikov. To je nedvomno svetel dan kulturno jezikovnega bogastva, ki ga moramo ohraniti. A jeziki so predvsem namenjeni sporazumevanju, kar pa je v Evropi z okrog petdesetimi jeziki nemogoče in zato tavamo v temni noči neenakopravnosti, diskriminacije ter kolonializma.

Današnje razmere v Evropi in v svetu s pandemijami, vojnami ter begunci in podnebnimi spremembami nujno zahtevajo korenite spremembe tudi na področju enakopravnega sporazumevanja. Za te spremembe pa danes politiki s svojimi prevajalci, ponujanjem meglene večjezičnosti in vsemogočne tehnologije ne zadostujejo, saj v resnici ljudje ostajajo v primežu diskriminacije, kolonializma in posiljevanja s tako imenovanim svetovnim jezikom. Včeraj francoščine, ruščine, nemščine, danes angleščine in jutri kitajščine. Tudi delitev jezikov (v OZN in tudi EU) na uradne, delovne in vse ostale ostaja šolski primer diskriminacije.

Dovolj je posiljevanja otrok z enim najmočnejšim (narodnim) jezikom, diskriminacije vseh drugače govorečih in kolonializma s ciljem duhovnega siromašenja ter ekonomskega izkoriščanja! Evropa je v zgodovini svetu s kolonializmom prinesla mnogo gorja. Mogoče pa lahko danes prinese vsaj na področju enakopravnega ter pravičnega sporazumevanja novo upanje. Čas je, da dobijo ljudje poleg pravice do uporabe materinščine tudi možnost uporabe skupnega mednarodnega jezika. Tako bomo ohranili vsak svojo materinščino, istočasno pa omogočili enakopravno sporazumevanje.

Evropa oziroma državljani Evrope lahko v tem prelomnem času pokažemo, da je pravično in enakopravno sporazumevanje možno. Ta korenita sprememba bo evropskemu dnevu jezikov dodala tudi evropski dan enakopravnega sporazumevanja ter upanja za boljši jutri.

Janez Zadravec, Maribor