V današnjih dneh Evropski uniji ostaja samo totalitarizem glede na to, da nima nobene avtoritete. Deluje proti evropskim ljudstvom z vsiljevanjem nelogičnih ciljev, ki ljudem napovedujejo neizogibno siromaštvo in razčlovečenje.
Kaj se je zgodilo evropskim narodom, da so se v zadnjih petdesetih letih postopoma odpovedali težko pridobljenim pravicam do dela, do socialnih upravičenj ter do osebne in državne suverenosti? Najbolj kleno pojasnilo najdemo v knjigi Georga Orwella 1984: »Kdor obvladuje preteklost, obvladuje prihodnost. Kdor obvladuje sedanjost, obvladuje preteklost.« V vsaki sedanjosti časovnih intervalov je bila spremenjena interpretacija zgodovinskih dogodkov in na slednjih so se postavljale ideologije in cilji za bodočo korist vladajočih razredov.
Strukture EU s sodelovanjem državnih aparatov držav članic so spremembe pospeševali z orodji zamegljene prisile, kot so evropske pogodbe z vgrajenima neoliberalizmom in monetarno politiko, z evrom, ki je metoda vladanja, z evropskim pravom, ki je nadrejeno nacionalnim, s cesijo suverenosti posameznih članic EU in z omejitvijo njihovih ustav ter s centralizacijo odločanja.
Grotesknost doseženega stanja izhaja iz nedobrohotnega Marshallovega plana, ki je bil namenjen nadzorovani obnovitvi razrušenega zahodnega dela Evrope po drugi svetovni vojni, njeni integraciji in obvladovanju tržišča za ameriške proizvedene presežke. Njegov duh se je prenašal proti vzhodu z razširjanjem članstva. Imperialni interes ameriške oligarhije si je tako v Evropi širil svojo kolonijo, ki jo sedaj vodi guvernerka Ursula von der Leyen.
Usodo nam kroji totalitarni kolonialni režim, ki obravnava evropska ljudstva kot potrošni material. Z njimi se žonglira po Junkerjevi metodi: »Sprejmemo odločitev, nato jo postavimo na mizo in počakamo nekaj časa, da vidimo, kaj se bo zgodilo. Če ne bo izzvala protestov ali izgredov, ker ljudje niso razumeli, kaj je bilo določeno, gremo naprej do točke brez povratka.«
Odločitve, ki so dosegle točko ne-povratka in ki so se naenkrat zgrnile na množice formatiranih in v obdobju pandemije upognjenih, so »Next Generation EU« z vključenim Načrtom za okrevanje in odpornost, ki bo obremenil EU ljudstva s 723 milijardami evrov (1621 evrov/prebivalca). Postavlja za države članice obvezujoče cilje, kot so hitrejši internet, čista energija in transport, obnavljanje narave, prenova stavb, sodobna, digitalna javna uprava, izobraževanje in usposabljanje ter nove tehnologije. Le-ti ne vzdržijo logične presoje, ker so si v svojih smislih in uporabnostih protislovni in celo škodljivi.
Zaradi uvedbe sankcij proti Rusiji EU gospodinjstva in industrija večkratno plačujejo energente ter druge surovine in materiale, prekinjene imajo pomembne oskrbovalne verige in zmanjšujejo konkurenčnost na tujih tržiščih, kar je pot v deindustrializacijo, ali drugače, izguba delovnih mest. Omenjeno pa skoraj v celoti izpodbija cilje Načrta za okrevanje in razvoj.
V zadnjih dveh letih je bil razlog za skokovito rast cen in zato za inflacijo na strani ponudbe in velikih neobdavčenih dobičkov. ECB pa se je odločila, da bo ukrotila inflacijo in jo vrnila na ciljno raven 2 % (od leta 2019 do danes je mejna obrestna mera za posojila zrasla z 0,25 % na 4 %) zaradi preprečevanja sprožanja spirale vplivanja rasti plač na rast cen. Prozoren je namen vse večjega osiromašenja ljudi z brzdanjem plač, z zvišanjem življenjskih stroškov in stroškov morebitnih potrošniških kreditov.
EU se vrača k varčevalnim ukrepom, ki jih je suspendirala 2020 zaradi pandemije. Za države članice bo to pomenilo upoštevanje proračunskega primanjkljaja do 3 % in dolga do 60 % BDP. Posledice morebitnih prekoračitev bodo zmanjševanje izdatkov v javnem sektorju, kot so zdravstvo, šolstvo in drugo. Pritisk na zmanjševanje stroškov bo še bolj pospešilo privatizacijo in zato tudi dražje storitve za javno zagotovljeni standard.
Od začetka rusko-ukrajinske vojne so EU in njene države članice zagotovile 50 milijard evrov neposredne podpore Ukrajini (112 evrov/prebivalca). Konflikt, ki so ga imperialne sile dolgo načrtovale s podporo državnemu udaru 2014 leta, ukrajinskim napadom na Donbas in z neupoštevanjem Minskih sporazumov. V tem konfliktu se je jasno pokazala zloraba in prezir zahodnih imperialističnih sil do človeških življenj. Prikrito pa to vidimo v izjavi OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), da je kmetijstvo pod stresom. Ni pod stresom zaradi pesticidov in drugih kemičnih preparatov, ampak zaradi naravne predelave hrane, zato je treba slednjo zamenjati z umetno.
Bremena kaotičnih protislovij kažejo, da se je oligarhija, ki je načrtovala prevlado sveta, v neki točki uštela. Ljudje vedno bolj izražajo svoja hotenja, da si mora Evropa ponovno pridobiti svojo suverenost in da se ne sme naslanjati na ZDA ter da mora poskrbeti, da ne bi bila odrezana od novo nastajajočega multipolarnega sveta.
Črt Tavš, Koper
