Knjiga z zgornjim naslovom, v kateri avtorica opisuje dramatično stanje v ameriškem zdravstvu (Dnevnik, 4. oktobra 2023), je verjetno resnična podoba njihovega zdravstva, kot jo je izkusila sama. Razumem resignacijo avtorice, pogrešam pa poudarke o pozitivnih dosežkih ameriškega zdravstva, ki je v svetovnem merilu vrhunsko tako na področju razvoja in zato hodijo mnogi na izpopolnjevanje prav v Ameriko. Tudi pri organizaciji dela in spremljanja kakovosti dela bi se marsikdaj lahko zgledovali po njih. Preseneča me pa, da naj bi, sicer novinarka, študirala medicino samo zato, da bi lahko pisala o problemih na področju zdravstva. Zanimivo. Ni treba ravno študirati in doštudirati medicine zato, da potem delaš sedem let na urgentnem oddelku, potem pa se zopet vrneš k svojemu prejšnjemu poklicu novinarja.

Delo na urgentnem oddelku je sicer pogosto res travmatično in stresno, vendar lahko izkušnje pridobivaš tudi drugače in na drugih delovnih mestih. Sam sicer ne morem presojati ameriškega zdravstva, imam pa kar precej znanja in izkušenj z našim zdravstvom tako z delom na urgenci kot pri delu na drugih oddelkih, kjer pomembno vlogo igrajo razpoložljiva finančna sredstva in razni dobavitelji zdravil ter medicinske opreme, brez česar pa zdravstvo na žalost ne more delovati in nikjer ne deluje. Lahko se pridušamo ob (pre)dragi medicinski opremi, pa lobijih in lobistih itd. Navkljub vsemu pa je osrednja vloga za dobro ali slabo delovanje zdravstva človek z vsem njegovim znanjem in empatijo.

Mnogo skupnih značilnosti z ameriškim zdravstvom res nimamo. Skupno pa nam je to, da je zdravstvo tudi pri nas zelo drago in čedalje dražje in temu se ni mogoče izogniti. Drugače od ameriškega pa je pri nas predvsem to, da je delo podcenjeno, čeprav po kakovosti naše zdravstvo dosti, če sploh, ne zaostaja za ameriškim.

Marjan Fortuna, Kranj