Ob uničujočih vodnih ujmah smo videli, kakšno grožnjo predstavljajo hudourniki, ki niso primerno vzdrževani. Eden najbolj učinkovitih ukrepov za obvladovanje hudournikov je strokovno postavljanje prečnih pregrad na ključnih točkah v strugi hudournika. Na ta način se omeji rušilna moč hudournika, zavaruje življenje ljudi ter njihovo premoženje in zmanjšajo stroški sanacije.
Hudournike navajam, ker ima rušenje našega javnega zdravstva veliko skupnih točk s fenomenom hudournikov. Menim, da je »hudourniški« dejavnik, ki odločilno prispeva k rušenju javnega zdravstva, pojav dvojnih praks. Protagonisti takšne prakse so v prvi vrsti zdravnice in zdravniki, zaposleni v javnem sektorju. Po dostopnih podatkih v večjih zdravstvenih zavodih več kot polovica zdravnikov redno izvaja dvojno prakso. Poleg dela v javnem zavodu redno opravljajo zdravstvene storitve tudi v zasebnem sektorju. Takšna dvojnost razdiralno vpliva na organiziranost, učinkovitost in kakovost delovanje javnih zavodov.
Hudournikom dajeta rušilno moč izjemna količina (masa) hudourniške vode in gravitacija. Dvojno prakso v zdravstvu pa spodbuja motiv izjemnih zaslužkov in popustljivost javnih zavodov. Odločilno je tudi ravnanje zavarovalnice, ki v primerih dvojne prakse dvakrat poravnava »fiksne« stroške istim izvajalcem zdravstvenih storitev. To dopušča sistem togih cen, ki ne sledi dejanskim stroškom izvajalcev zdravstvenih storitev. Zavarovalnica s takšnim ravnanjem s sredstvi zavarovancev vede ali nevede spodbuja proces rušenja javnega zdravstva.
Golobova vlada je sledila pobudi iniciative Glas ljudstva in sprejela 122 zavez, ki zadevajo 11 tematskih področij. Med zavezami, ki se nanašajo na področje »vsem dostopno javno zdravstvo«, je tudi naslednja: »Prepove naj se popoldansko delo zdravnic in zdravnikov pri zasebnikih in razmeji javno in zasebno zdravstvo.« Iz pravkar objavljenih smernic ministrstva za zdravstvo razberemo, da vlada še ne načrtuje posegov v področje dvojne prakse v zdravstvu. To seveda pomeni, da »hudourniških« pregrad dvojni praksi, ki ruši javno zdravstvo, še ne misli postavljati.
Vlada se je očitno znašla v zagati. Korenite posege v družbene sisteme je mogoče uspešno izpeljati, ko se takšen proces sproži na začetku štiriletnega vladnega mandata. Debakel bivšega ministra Bešič Loredana je bil pravi šok za vladajočo koalicijo. Realni čas za korenito reformo javnega zdravstva se izteka. Poleg tega je in bo še dolgo v prvem planu vlade odpravljanje posledic poplav.
Vlada bi morala iz posledic katastrofalnih poplav razbrati, da odlaganje urejanja hudournikov ni prihranek, temveč dejansko zgrešena odločitev, ki slej ali prej pripelje do katastrofalnih posledic. Enaka zakonitost velja tudi za področje reforme javnega zdravstva. Če oblast ne bo postavila prečnih pregrad v struge hudournikov, ki rušijo javno zdravstvo, se bomo na področju zdravstvenega varstva znašli v razmerah, kakšne vidimo na posnetkih hudourniških strug rek Savinje in Meže.
Posledice procesa rušenja javnega zdravstva opisuje več kazalnikov. Brez osebnega zdravnika je 150 tisoč zavarovancev, na prvi pregled nedopustno dolgo čaka 77 tisoč pacientov, za specialistične preglede se določajo celo termini v letu 2030. Cene človekovega zdravja ni mogoče izraziti z nobenim merilom. Vendar so številke same po sebi dovolj zgovorne. Kako bo vlada zagotavljala pravico do zdravstvenega varstva kot ustavno varovano človekovo pravico in temeljno svoboščino, ne da bi odločno posegla v sam proces rušenja javnega zdravstva? Tega odgovora ne poznamo.
Janez Krnc, Litija
