V Kranju so včeraj odprli razstavo vizualnih komentarjev, ki jih je nagrajenec Prešernovega sklada Tomato Košir ustvaril za različne publikacije, med drugim za medije, kot so Dnevnikov Objektiv, Guardian in Politico. Razstava poka po šivih od večletne ustvarjalnosti v opusu grafičnega oblikovalca, ki je zmožen družbenopolitično dogajanje za potrebe medijskih publikacij v zelo kratkem času prevesti v močne podobe. V ostre klofute. »Moj poklic mi omogoča privilegij, da nisem vedno v službi klasičnega naročnika – organizacije, marveč kdaj tudi javnosti. Ali natančneje, odzovem se, kjer je potreben angažma civilne družbe. Vizualni komentar mora biti sporočilno hiter, jasen in, upajmo, ne banalen. V času, ko smo preobremenjeni s sporočili, je hitrost komuniciranja največja prednost vizualnega komentarja. Ta lahko komunicira do 30.000-krat hitreje od pisane besede,« je Košir zapisal v svoji novi knjigi Vizualni komentar, ki jo je predstavil na torkovi otvoritvi razstave v Galeriji Prešernovih nagrajencev. V njej je zbral več kot 140 komentarjev od leta 2000 naprej, začenši s svojimi študijskimi leti, ko je šele dobro brusil svojo sposobnost vizualnega odzivanja na svet in naredil svoj prvi protivojni plakat.
V želji, da bi se izognili klišejskim floskulam, moramo na tem mestu vendarle uporabiti prispodobo starega dobrega zrcala. Kdo ga svetu v teh čudnih časih in v duhu vrhunske satire nastavlja duhoviteje, spretneje kot njegov iznajdljiv kronist, ki se mora za realizacijo svojih idej včasih lotiti najrazličnejših projektov, od peke piščanca, da bo na fotografiji lepo zapečen, do iskanja sladoleda pravih barvnih odtenkov ali sestavin za čim bolj prepričljivo umetno kri. V svojih podobah je Tomato Košir rad ironičen, pri čemer se časovnemu pritisku navkljub trudi ostati zvest sporočilu svojih podob, ki mora bralce lopniti na pravo mesto. V knjigi je zapisal: »Vem, da je moj prispevek relativno majhen, vendar moje načelo že od srednje šole dalje ostaja: prispevaj, kolikor lahko, in ne relativiziraj prispevka drugih. Na pročelju Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Križankah smo s sošolci dnevno brali oziroma vsaj subliminalno zaznavali Plečnikov napis: 'Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.'«
Vi morda ne, možgani pa
Ranko Novak je eden izmed avtorjev spremne besede Koširjeve knjige Vizualni komentar, v kateri se je predstavil kot njegov bivši učitelj, občudovalec, kolega in prijatelj. Takole je ocenil doprinos svojega nekdanjega študenta: »V času direktnih in nepreštevnih merkantilističnih podob, ki nas permanentno zasipajo, začenši s prizori iz vojn, lepotnimi ideali, bojem za večno lepoto in večno mladost, z izdelki za uspehe v življenju (avtomobili, barva las, prožnost kože, oblačila), nas Koširjeva vidna sporočila prav s temi elementi opozarjajo, da je svet popolnoma drugačen, izkrivljen, in nam kažejo, da natanko tisti, ki nam prodajajo ta 'lepi svet', uničujejo njegovo podstat.«
V brbotanju idej in iskanju najbolj domiselnega (ter izvedljivega) načina, kako uresničiti določeno idejo, katere teksture in materiale uporabiti, nam je Tomato Košir pojasnil: »Pri kodiranju sporočila v vizualni jezik vedno izberem metodo, ki bralcem omogoča najlažje in najhitrejše dekodiranje sporočila. Nekateri vizualni komentarji so zato ročno delo, vektorske ilustracije, tipografske rešitve ali pa bazirajo na fuziji dveh ali več fotografij. Dolga leta sem bil modelar, kar me dela ročno sorazmerno spretnega. Ročno delo ti daje tudi čas za vmesno kontemplacijo o rešitvi, ki si ga morda sicer ne bi vzel.« K temu je dodal: »Realne rešitve so navadno bolj prepričljive od umetno ustvarjenih. Morda vi ne opazite razlike, a vaši možgani jo.«
Grafičnega oblikovalca smo povprašali še, kaj si misli o umetni inteligenci, glede na to, da zna že sama ustvarjati zelo prepričljive podobe in celo zmagovati na umetniških natečajih. »Umetna inteligenca pri teh orodjih je slabo ime za nekaj, kar je bolj kolektivna inteligenca. Črpa iz že obstoječih referenc – fotografij, ilustracij, rendrov ... Ker avtorske pravice glede tega še niso urejene, sem glede nje še nekoliko zadržan. Te reference bi morale biti pregledne, originalni avtorji pa bi morali imeti možnost zavrnitve oziroma od ponudnika orodja prejeti honorar.«
