Ivana Štreklja z razstavo predstavljajo v kontekstu generacije povojnih kiparjev. Umetnik je pri kiparskem ustvarjanju uporabljal različne materiale: kamen, žgano glino, les, mavec, vosek in bron, a med svojim delom ni slišal udarca dleta ob kamen.

Štrekelj se je rodil leta 1916 v družini očeta železničarja in matere gospodinje v Glincah v Ljubljani. Zaradi meningitisa je oglušel pri sedmih letih. Svojo kiparsko znanje je začel razvijati na tehnični srednji šoli, kjer je bil njegov profesor za kiparstvo in rezbarstvo France Kralj. Leta 1938 je bil sprejet na akademijo za likovno umetnost v Beogradu. Študij je prekinil zaradi vojne in se vrnil v Ljubljano, kjer je delal v kamnoseštvu Kunovar na Žalah. Po vojni se je vpisal na ljubljansko likovno akademijo, v njem sta največji pečat pustila profesorja Frančišek Smerdu in Boris Kalin, pri katerem je zaključil specialko. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je naredil svoja najboljša dela, kot pomočnik je pomagal drugim kiparjem, se poskušal preživljati z občasnimi naročili, a živel je v pomanjkanju.

Štrekelj je bil izrazit figuralik, predvsem je upodabljal dekliške, redkeje moške figure. Med najbolj izbrana dela sodijo ženski akti, iz lesa v enem kosu izrezana kompozicija dveh deklet Ogrlica, iz marmorja izklesana Pralka las ter bronasti kip Poplava, ki je po navedbah galerije najlepše osebno izrazno delo Ivana Štreklja Razstava bo na ogled do 2. oktobra.