Celodnevni praznični dogodek ob stotem rojstnem dnevu Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) se danes začenja na travniku pred Kavarno SEM, ko bodo odprli panojsko razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije: Ob 20-letnici Unescove Konvencije. Ko je SEM leta 2011 postal koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, je bil to pomemben mejnik v zgodovini muzeja. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2008, muzej pa je od ministrstva za kulturo dobil nalogo, da strokovno in vsebinsko skrbi za register nesnovne kulturne dediščine. Na razstavi bodo na ogled enote, ki so zapisane v registru, in elementi, ki so vpisani na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Sledilo bo strokovno srečanje, kjer bodo iz različnih zornih kotov prikazali implementacijo konvencije v slovenskem prostoru.
Popoldansko dogajanje se bo ob 17. uri preselilo na ploščad pred SEM, kjer bo rokodelski SEMenj, ki ga bodo začinili Fake Orchestra z gosti in ob 21. uri še Čompe. Ob 18. uri bo direktorica SEM Natalija Polenec izrekla napitnico prvemu delu nove stalne razstave Človek in čas: Prvih 100, ki se odpira v razstavni hiši SEM, ob 20. uri pa bo osrednja slavnostna prireditev Praznujmo skupaj!, ki jo bo vodil Matjaž Pikalo.
Človek in čas
Osrednja razstava prazničnega leta nosi naslov Človek in čas in je sestavljena iz dveh delov: prvi del nosi naslov Prvih 100, drugi, osrednji, ki ga bodo odprli v začetku oktobra, pa Od ponedeljka do večnosti in bo govoril o času, naši vpetosti vanj, našem dojemanju časa. V SEM sta bili doslej dve stalni razstavi: leta 2006 so odprli razstavo Med naravo in kulturo, ki je še vedno na ogled, leta 2009 pa Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, ki pa so jo zdaj zaprli, da odprejo novo.
Prvi del razstave z naslovom Prvih 100 je zgodba o muzeju, njegovem času, mejnikih in njegovi rasti, ki jo bodo predstavili skozi 100 izbranih predmetov. V muzeju, kot pravi kustosinja, sledijo zbiralni politiki, na podlagi katere se odločajo, kateri predmeti sodijo v njihove zbirke. »Zakaj so nekatere predmete zbirali, kako so jih izbirali – v 100 letih so se te prakse zelo spremenile. Ravno zato želimo z izborom predmetov pokazati, kako se je muzej razvijal, prilagajal času. Vsak predmet ima svojo zgodbo, ki je povezana s časom – s časom pred njegovim dospetjem v muzej in s časom, odkar je v muzeju. Ko pripravljamo razstave, zbiramo, pišemo članke, vedno razmišljamo o predmetih na način, da se vprašamo, kdo so bili njihovi izdelovalci, kdo so bili uporabniki, kakšna sta njihov izvor in življenje, in potem tudi o tem, kaj se zgodi s predmetom, ko pride v muzej,« je povedala ena od treh kustosinj razstave mag. Adela Pukl, sicer kustosinja za duhovno kulturo v SEM.
Prvi izpostavljen predmet je zibka, ki je simbol rojstva, začetka – z njo želijo prikazati delovanje vseh služb v muzeju, od tega, kako sprejmejo odločitev, da neki predmet postane muzealija, prek delovanja restavratorske službe, tehnične in pedagoško-andragoške službe, dokumentacije, do računovodske službe, kjer formalno urejajo odkupe predmetov. »Želeli smo pokazati celoto, vse to, kar je potrebno, da je predmet, ko ga postavimo na razstavo, primerno razstavljen in postavljen v določen kontekst. Je pa seveda vedno to naša zgodba, nekdo drug bi tak predmet ali neko temo interpretiral drugače. Skozi čas predmetov in življenja z njimi povezanih ljudi gledamo skozi različna očala, ker različna časovna obdobja ljudem prinašajo različne izkušnje. SEM je tako most, ki nas s pričevalnostjo zbranih predmetov venomer znova povezuje s preteklostjo in prihodnostjo,« je še dejala kustosinja.
Zgodbe skozi predmete
V 100 letih je muzej zbral 40.000 predmetov slovenske in zunajevropske kulturne dediščine, ki pričajo o kulturi in načinu življenja od 17. stoletja naprej, glavnina predmetov pa je iz 19. in 20. stoletja. Zbiralna politika se je spreminjala skladno s paradigmatskimi spremembami etnologije. Do 60. let 20. stoletja je bilo v ospredju raziskovanje kulture kmetstva in preteklosti, od tedaj naprej pa postanejo zanimive tudi poklicne skupine, od 80. let 20. stoletja tudi urbane tematike. Danes zbirajo tudi sodobne predmete, recimo predmete slovenskih blagovnih znak. Na razstavi je denimo steklenička Cockte iz leta 1953, pa tudi ena zadnjih različic sodobne steklenice brezalkoholnega Laškega piva. »Med predmeti, povezanimi z blagovnimi znamkami, je tudi embalaža, ki jo potrošniki po uporabi pogosto zavržejo. Tako zaradi ogroženosti kakor tudi zaradi številčnosti gradiva in izdelkov, s katerimi smo v sodobnem času obdani v vsakdanjem življenju, je pomembno, da predmete široke potrošnje in še posebej tiste, ki so – bili – izdelani v Sloveniji, hranimo tudi v SEM,« je pojasnila Adela Pukl.
Na razstavi je denimo tudi otroška kurentija iz zbirke predmetov kustodiata za duhovno kulturo, »z njo smo želeli prikazati spremembo v izvajanju pustnih šeg in navad, maskiranja; včasih so bili kurenti samo mladi neporočeni moški, danes pa se šemijo tudi ženske in otroci«. Med sodobnejšimi muzealijami je na ogled tudi džuboks, v podeželsko gostilno uvožen iz ZDA v 60. letih; za razstavo so plošče v njem digitalizirali in jim bodo zdaj lahko prisluhnili tudi obiskovalci.
