Vse skupaj se je začelo z lanskoletno ustanovitvijo zavoda za kulturno dejavnost ETC., pod okriljem katerega so se povezali predstavniki Galerije Fotografija, Ravnikar Gallery Space, Center urbane kulture Kina Šiška in založba Look Back and Laugh. V partnerstvu med ustvarjalci in zasebnimi ter javnimi producenti z različnih kreativnih področij, ki se srečujejo v polju vizualne umetnosti, je tako nastal nov publicistični projekt, za katerega so si njegovi snovalci zadali cilj, da oblikujejo slovensko revijo za predstavitev uveljavljajoče umetniške prakse, ki se bo lahko kosala s tujimi tovrstnimi publikacijami. Nastala je prva številka ETC., ki je te dni izšel v nakladi 600 izvodov, v njem pa so predstavljeni projekti 19 umetnikov in umetnic, med njimi deset slovenskih in devet tujih. Revija je v angleščini, pri čemer so vsa besedila prevedena tudi v slovenščino in objavljena v pripadajoči knjižici. Jedro revije tvorijo vizualne predstavitve projektov, ki jih je izbrala kuratorska skupina, ki so jo poleg urednice revije Hane Čeferin sestavljali še Ajda Ana Kocutar in Lara Mejač. Poleg tega so vključili tudi reportažo z obiska ateljeja, ki je v tem primeru nekonvencionalen, saj gre za predstavitev umetnika Danila Milovanovića, ki nima svojega studia, temveč ustvarja v javnem prostoru, kar neposredno sovpada s tematiko revije, ki se v tej izdaji posveča vprašanju lokalnega. Predstavitve umetniških projektov mladih ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Poljske, Slovaške, Madžarske, Belorusije in Moldavije, dopolnjuje še intervju z umetnico in arhitektko Apolonijo Šuštaršič, katero delo zaznamujeta kritična prostorska praksa in umetnost v odnosu do javnega prostora. Del revije sta tudi eseja dveh mladih piscev Domna Ograjenška in Aljaža Glaserja, poleg tega pa so objavljene tudi krajše kolumne, ki so jih na temo lokalnega prispevali pisci z različnih področij.
Vključevanje različnih
pogledov in glasov
»Revija je posvečena sodobni umetnosti in vzpostavljajočim se umetnikom iz širšega evropskega območja, njeno vodilo pa je, da slovenske umetnike vključuje v širši mednarodni kontekst,« je v uvodniku prve številke publikacije, ki bo izhajala enkrat na leto, zapisala njena urednica Hana Čeferin, pri čemer je revija zasnovana tako, da povezuje umetnike, kuratorje, pisce in založnike, ki delujejo na področju sodobne umetnosti, obravnavane problematike pa se loteva skozi večglasje – z vključevanjem raznolikih izhodišč in pogledov. Ustanovitelje revije je namreč vodilo prepričanje, da je danes bolj kot kdaj koli nujno vzpostavljati dialoge in odprte pogovore o problematikah, ki zadevajo vse. »To poskušamo graditi, vzpostaviti z grajenjem mreže mladih kritičnih umov iz izrazito raznolikih ozadij,« so še zapisali snovalci publikacije, v kateri so na koncu predstavljene tudi tri manjše tuje založbe umetniških knjig.
Pogledi na lokalno
Tematika prve številke revije ETC. se je izrisala okoli izhodiščnega vprašanja, ki so si ga zadajali ustvarjalci ob nastajanju revije. »Kaj počnemo z revijo, ki je nekaj novega v našem prostoru in ga hkrati skuša tudi presegati. Z revijo želimo segati onkraj naših meja in se vklopiti v mednarodno krajino podobnih publikacij in v širšo umetniško sceno,« je pojasnila članica kuratorske skupine Ajda Ana Kocutar. Na podlagi teh razmislekov se je tako porodila ideja, naj prva številka ETC. naslavlja temo lokalnega in se tako sprašuje, kaj lokalno okolje definira, v kakšnem smislu vse ga lahko presegamo in ali je lokalno nekaj, o čemer je v globaliziranem svetu sploh še smiselno govoriti. Izbrani umetniški projekti pa se s temi vprašanji povezujejo na najrazličnejše načine, kar enako velja tudi za pisce kolumen. Čeprav je raznovrstnost glasov, ki so zastopani v reviji, kot je to pojasnila Lara Mejač, vseeno mogoče strniti okoli treh osrednjih vsebinskih stebrov – nekateri izbrani projekti se z lokalnim ukvarjajo v razmerju do globalnega, drugi umetniki lokalno obravnavajo skozi osebno prizmo ali pa avtorji obravnavajo določene specifike lokalnega okolja in te kritično naslavljajo. Pomemben del ETC. je tudi oblikovanje, pod katerega se je podpisal Zoran Pungerčar, ki je želel doseči prepoznavno vizualno identiteto revije. Želel je, da revija po oblikovalski plati v slovenskem prostoru izstopa in da jo je mogoče hkrati postaviti ob bok tujim tovrstnim publikacijam ter je na ravni svetovne produkcije.
