Idejo za prvo prirodoslovno razstavo v zgodovini Cankarjevega doma sploh je dobila generalna direktorica CD Uršula Cetinski, ko je na eni od parlamentarnih sej poslušala prejšnjo direktorico dr. Bredo Činč Juhant, s kakšnimi prostorskimi in razstavnimi težavami se ubada muzej. »S tem ko bi se povezali z njimi, bi lahko izkazali neko podporo, solidarnost z muzejem.« Pogovori o razstavi so z muzejem nato stekli marca lani, tudi že s sedanjim vršilcem dolžnosti direktorja dr. Mihom Jerškom. Lani so jim odstopili tudi Linhartovo dvorano za razstavo ob 200-letnici muzeja, »hkrati pa smo tudi v CD želeli opozoriti na odnos človeka do narave, in predvsem do narave v Sloveniji. Naš program se bo prihodnjega pol leta zelo osrediščil na to temo, med drugim nas bo zanimalo, kaj lahko posamezniki in družba storimo, da bi o naravi začeli razmišljati na drugačen način, predvsem pa da bi na drugačen način z njo ravnali. Zdelo se nam je pomembno opozoriti tudi, da muzealstvo na področju naravoslovja ni prav nič manj pomembno kot varovanje kulturne dediščine na področju umetnosti.«
Dr. Staša Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, prvopodpisana pri strokovni pripravi razstave, je povedala, da so se pri pripravi scenarija za razstavo naslonili na obsežno strokovno monografijo Presenetljivo življenje, ki je nastala namesto drobnega besedila k manjši knjižici, predvideni, da pospremi razstavo. »Seveda pa razstava predstavlja zgolj izsek iz bogate vsebine publikacije. Rdeča nit razstave je spreminjanje, zato tudi naslov V vrtincu sprememb: vse na tem svetu se spreminja, življenje, ekosistemi, vesolje, žal pa človek v zadnjih desetletjih nekritično in brez zadržkov posega v naravo, zaradi česar smo danes priča posledicam, ki za človeka niso nič kaj dobre. Razstava predstavlja šest različnih življenjskih okolij in spreminjanja v teh okoljih, srce razstave pa je ravno v tem, kako človek spreminja svet.«
Bogati z endemiti
Dr. Tomi Trilar, sourednik monografije, je izpostavil, da Slovenija po reliefnih značilnostih leži na stičišču štirih velikih naravnih geografskih enot, Alp, Dinarskega gorstva, Sredozemlja in Panonske nižine. Zato imamo na majhnem ozemlju zelo raznoliko krajino ter pestro in izjemno bogato biodiverziteto. »Samo med živalmi naj bi bilo 850 vrst endemitov, kar predstavlja 2 odstotka naše favne,« bogato slovensko naravo opisuje Trilar. Po njegovem mnenju je zaradi vsega tega naše ozemlje v Evropi prepoznano kot vroča točka biodiverzitete, kjer živi okoli 37.000 različnih vrst višjih organizmov, torej rastlin, gliv in živali, »kar pa je verjetno zelo skromna ocena«. Pri nas so še vedno pogoste nekatere vrste, ki so v Evropi že zelo redke ali pa so popolnoma izginile, zato ni čudno, da je kar 355 območij, ki pokrivajo dobrih 37 odstotkov Slovenije, vključenih v omrežje Natura 2000, torej omrežje najdragocenejših otočkov evropske narave. »Na vse te naše naravne danosti pa žal prežijo vse tegobe današnjega sveta, ki jih je v glavnem povzročil človek. Tujerodne vrste, posebej invazivne, so postale naša realnost in se jim na žalost ne moremo več izogniti,« opozarja Trilar.
Razstavo je oblikovala Sanja Jurca Avci s sodelavcem Tomažem Budkovičem, razstavno grafiko pa je izdelala Dolores Gerbec – vsi trije iz Zavoda TRAS. Izpostavili so spremembe, ki so del narave in njenih ciklov, nasproti spremembam, ki jih v naravo vnaša človek, kar so ponazorili z zeleno in rdečo barvo, slednjo pa podkrepili še s šablonskimi križi v obliki črke X, ki so prisotni po vsem razstavnem prostoru. Razstavo bodo skozi vse leto dopolnjevali tudi z raznolikimi kulturnovzgojnimi projekti.
