V Galeriji Photon bo do 4. oktobra na ogled razstava Svetovi brez besed, ki v središče postavlja najboljše barvne fotografije Vladimírja Birgusa, skromnega človeka z izredno ljubeznijo do fotografije. Je fotograf z osupljivim opusom, avtor več kot 70 publikacij, kustos, zgodovinar fotografije, profesor in vodja Inštituta za kreativno fotografijo na Šlezijski univerzi v Opavi. V začetku osemdesetih se je uveljavil v črno-beli tehniki, ki je sprva prevladovala v dokumentarni fotografiji. Med drugim je znan po fotografiranju življenja ljudi v komunističnih režimih. Kasneje je v barvnih podobah, ki so bile sprva popularne v bolj komercialni sferi, našel nove možnosti izražanja. Rad fotografira čisto vsakdanje trenutke in ironijo življenja v velikih srednjeevropskih mestih, ki v svoji kompoziciji delujejo, kot bi jih dramaturško postavil v sceno kakšnega filma. Kot bi vanje položil nešteto skrivnosti. »Veliko ljudi misli, da prirejam določene postavitve na svojih fotografijah, vendar tega nikoli ne počnem. Včasih čakam. Recimo če opazim kakšno lepo ozadje, pred katerim bi se lahko nekaj zgodilo, čakam tudi po več ur, če je treba. Včasih se več let vračam na isti kraj, včasih je potrebna samo sekunda,« je povedal Vladimír Birgus.
Čeprav ima doktorat s področja fotografije, se nikoli ne predstavlja ali podpisuje kot doktor. »Birgus zadnja štiri desetletja predstavlja sivo eminenco na treh področjih: v črno-beli in barvni fotografiji ter na akademskem področju. Nenehno je nekje na poti. Če ni v Houstonu na največjem fotografskem festivalu ameriške celine, je v Parizu na največje fotografskem sejmu. Če ni tam, je na največjem evropskem fotografskem festivalu. Je izjemen promotor češke fotografije,« pojasni Dejan Sluga, kurator razstave in direktor Galerije Photon.
Zgodbe običajnih ljudi
Fotografija se je začela pred približno tremi desetletji zares uveljavljati kot forma umetnosti. Vsaka pomembna galerija ima danes oddelek za fotografijo. Vladimír Birgus se je kot eden vodilnih čeških fotografov znašel v posebnem trenutku časa, ko je barvna fotografija v našem delu Evrope prvič začela resno nastopati tudi v dokumentarnih fotografskih pripovedih. »Z barvno fotografijo sem začel v začetku osemdesetih. Za nekatere kolege in učence je bilo strašno čudno, če se je kdo lotil barvnih dokumentarnih fotografij. Na Češkoslovaškem so bila takšna dela striktno črno-bela. A korak za korakom se je to začelo spreminjati. Zame barve fotografiji dodajo drugačne dimenzije. Barve govorijo na psihološki način in vsi vedo, kaj pomenijo. Mislim, da so barve v fotografiji zelo pomembne,« je pojasnil Birgus.
Vznemirljivo se mu zdi, da njegova dela sprožajo najrazličnejše interpretacije s strani gledalcev. Všeč mu je, da znajo razburkati domišljijo. »Že v literaturi mi je recimo všeč, kako Čehov ali pa Hemingway pišeta o čisto vsakdanjih stvareh, ki pa so v resnici zelo globoke. Ali pa denimo Antonionijevi filmi, ki so večkrat o običajnih življenjih, o nečem, kar se ne da zlahka upovedati. Vse to je kot vrsta skrivnosti. Tudi v svojih fotografijah iščem nekaj takega. Vsak si jih lahko interpretira po svoje.«
Vzroke, zakaj so Čehi tako močni v fotografiji, vidi predvsem v njihovi kulturni pogojenosti, začenši z avantgardnim gibanjem, ki se je postreglo z nepozabnimi mojstrovinami. Kot dolgoletni profesor je Birgus nenehno v stiku z generacijami perspektivnih fotografov, za katere se mu zdi v času študija pomembno zlasti to, da se veliko družijo med seboj, da še sami krepijo in izmenjujejo ideje svojega časa. »Mlajše generacije so zelo dobre v fotografiji. Veseli me delo z njimi in da lahko spremljam, kaj počnejo. Opažam tendenco, da v veliko večji meri kot fotografi nekoč izražajo sami sebe, veliko je fotografij o travmah, o zelo osebnih zgodbah. To je nekaj, kar se dvajset let nazaj ni pojavljalo. Danes so mladi veliko bolj odprti,« je še dodal Vladimír Birgus. V veliko zadovoljstvo mu je, da se njegov svet, vse odkar je kot najstnik prvič pritisnil na sprožilec fotoaparata, vrti okoli fotografije. Njegova najstarejša fotografija, ki jo je posnel pri štirinajstih, te dni visi na njegovi razstavi v Pragi.
