V Ljubljani so Rupnikovi mozaiki tudi na pročelju in v notranjosti župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Polju. Foto: Luka Cjuha
Kaj se dogaja s primerom Rupnik? “Škofovska konferenca se s tem ne ukvarja”
Kaj se dogaja s primerom Marko Rupnik, je vprašanje, ki si ga po več letih ne zastavljamo le v Sloveniji. Da civilni pravni mlini meljejo počasi, je splošno znano, da vatikanski mlini ne štejejo v letih, ampak v stoletjih, pa tudi. Kronologija dogodkov dejansko ne daje upanja na skorajšnje razčiščenje dogajanja. Verjetno se je prav zato odprla še ena dilema: odnos do njegovih umetniških del.
Vprašanje je zelo staro: kakšen je odnos med umetnino in avtorjem, ju je mogoče enačiti? Nekoč se je temu spontano pritrjevalo, a že dolgo odgovor ni več enoznačen, med avtorjem in delom naj bi bila nekakšna zev, umetniško delo se na neki način izmika celo avtorju samemu in govori samo zase, onstran avtorjevih želja in namenov postane polje neštetih možnih interpretacij.
Osebnost umetnikov je pogosto mistificirana, morebitne stranpoti pa skrite; to še posebej velja za stare mojstre. Da sta Caravaggio in Cellini morila, da sta bila Balthus in Gauguin po današnjih standardih pedofila, širša javnost ni mogla vedeti, biografije so jih zamolčale; ko smo zanje izvedeli, pa je etične zadrege na neki način blažila časovna razdalja.
