Vsestranski ulični umetnik John Fekner je sramežljiv človek, ki velja za enega najbolj »znanih neznanih« ameriških ustvarjalcev na živahni newyorški sceni, kakršna je bila konec 70. in v 80. letih prejšnjega stoletja. Ukvarja se s slikanjem, grafitanjem, digitalnim ustvarjanjem, glasbo in poezijo, pri čemer so se njegove pesmi začele sčasoma krčiti v ostre ter udarne fraze. Te je nato kot grafite puščal na propadajočih stavbah v mestu, kjer se je že začela razraščati gentrifikacija in z njo povezan razkorak med revnimi in premožnimi, za katerega kaže, da bo vsak čas naredil špago. V New Yorku je namreč profit velikih korporacij pred človekom, opaža Fekner, ki na drugi strani luže pogreša harmonijo skupnosti. Sam pogosto kritično motri svet, ki ga izrazito poganjajo pohlep, potrošništvo ter potreba po instantnem zadovoljstvu. Zanimajo ga teme, kot so pravice avtohtonih ljudstev, njihovo preganjanje iz New Yorka, okoljska problematika, vpliv in nadzor množičnih medijev. Svoj prvi grafit na prostem je ustvaril leta 1968 in od takrat pa vse do 80. let po četrtih New Yorka v anonimnosti izvajal gverilsko grafitarsko akcijo Opozorilni znaki, v kateri je ustvaril več kot 300 konceptualnih del. Njegova najprepoznavnejša aktivistična kampanja je serija Decay (Propad), sledita ji Industrial Fossil (Industrijski fosil) in Broken Promises (Prelomljene obljube). Z njimi je želel mestne uradnike in lokalne skupnosti prisiliti k prepoznanju in reševanju nakopičene urbane zanemarjenosti. Nekatere napise je v času predvolilne kampanje kot kuliso uporabil tedanji predsedniški kandidat Ronald Reagan.