Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije hrani prek 16.000 likovnih del slikarja, grafika in kiparja Toneta Kralja (1900–1975), predvsem tista, ki so nastala med drugo svetovno vojno oziroma se motivno vežejo nanjo. Vendar je redka priložnost, da jih razstavijo, tokrat pa so to storili obsežno, z razstavo Kruha in iger: Slikarstvo Toneta Kralja (1941–1945), kjer je na ogled veliko teh del, nekaj pa so jih za namen razstave pridobili še iz drugih slovenskih muzejev in galerij.

Tone Kralj je te slike že enkrat razstavil, leta 1945 v takratnem Jakopičevem paviljonu; slike je pospremil s svojimi komentarji, ki jih bomo zdaj lahko ponovno prebrali. Ob tej priložnosti je muzej večino razstavljenih del iz svoje zbirke tudi na novo restavriral. Posebej pa jih je pritegnila slika Streljanje talcev, 13. 10. 1942, ki jo je Kralj ustvaril po naročilu in ki je na tokratni razstavi dobila osrednje mesto.

Slika na hrbtni strani slike

Vendar pa je v središču zanimanja hrbtna stran te slike. Namreč še ena slika, ki so ji v muzeju nadeli naslov Panem et circenses (po Kraljevem zapisu na sliki, kar v prevodu pomeni Kruha in iger), ki jo laična javnost lahko vidi prvič. Strokovna javnost je sicer vedela, da obstaja, a je bila do nedavna večinsko prekrita z barvnim premazom. Po šestih mesecih temeljitega odstranjevanja barvnega nanosa ob pomoči strokovnjakov iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije se je razgrnilo vsebinsko in kompozicijsko kompleksno delo, ki je terjalo sodelovanje umetnostnozgodovinske, zgodovinske in konservatorko-restavratorke stroke.

Oba motiva, tako naslovni kot hrbtni, sta izjemno zanimiva in kompleksna, in sta zatorej sliki vsaka zase. Ne kaže pa, da je tisto hrbtno umetnik želel ravno uničiti. Jo je z barvo sam zakril ali je to storil kdo drug? So najprej nastali Talci ali je najprej narisal Kruha in iger in si potem premislil; slika ni nikjer zavedena? Restavratorji so denimo ugotovili, da je sliko tudi razrezal, na treh robovih; je kakšen pomemben motiv pri tem izginil? Veliko vprašanj se poraja ob sliki, na katere (še) ne znajo odgovoriti, so pa ta detektivsko zagoneten postopek raziskave slike izpostavili tudi na sami razstavi.

Upor skozi slike

Na sliki Kruha in iger gre za prizor, ki prikazuje boj različnih oseb v različnih uniformah z različnimi simboli, zato je prav prišlo tudi znanje sokustosa razstave, zgodovinarja Marka Ličine, ki v muzeju sicer skrbi za zbirke uniform, zastav, orožja in vojaške opreme: »Vsi smo opremljeni z nekimi asociacijami na podobe, predmete, kar pa se spreminja skozi čas. Tudi slike, ki jih je slikal Kralj, vsebujejo določene simbole, predmete, ki so bili v tistem času zlahka prepoznavni; recimo tipičen primer je označevanje italijanske vojske z njihovimi zelo značilnimi čeladami.« Pridonos zgodovinarjev k razstavi je bil tudi ta, da so h Kraljevim slikam poiskali dokumentarne fotografije resničnih dogodkov, ki bi se jih dalo navezati na umetnikovo refleksijo tistega časa.

»Če smo hoteli razumeti sliko Kruha in iger, smo se morali zelo poglobiti v slikarstvo Toneta Kralja,« je povedala umetnostna zgodovinarka Tina Fortič Jakopič, sicer kustosinja za likovno zbirko v muzeju. Če so zadnja dva galerijska prostora namenili prikazu restavratorskih postopkov in obema motivoma s slike, so v prvih dveh prostorih osvetlili slikarjevo življenje in dotedanji opus do druge svetovne vojne, ki se jih likovno lahko povezuje z omenjeno sliko. »Družbeno angažiran slikar, ki je večinoma deloval na Primorskem, je eden ključnih, ki je spodbujal slehernike k pomenu slovenske besede; v svoja dela je pogosto vključeval mnoge, delno skrite ali odkrite simbole slovenskega naroda, pa tudi metafore fašističnega, nacističnega okupatorja ter na ta način kritiziral tedanji režim, razmere. Politično se ni izpostavljal, bil pa je ves čas nekakšen tihi kritik, ki je imel tudi zelo veliko moč.«

Veliki formati

V medvojnem obdobju je Tone Kralj ustvaril ogromno cerkvenih poslikav in z njimi nekako začrtal etnično mejo slovenskega ozemlja, ob tem pa na skrivaj ves čas ustvarjal svoja tabelarna dela. Slike velikih formatov je skrival po podstrešjih, celo v mrtvašnici v Soči, in jih je razstavil šele po koncu vojne. »Gre v bistvu za zelo krute prizore, ki so neposredni in jasno kritizirajo takratno dogajanje,« pove kustostinja.

Posebnost na razstavi je tudi slika, sestavljena iz dveh slik, ki sta bili doslej zabeležili kot samostojni deli, in sicer Avtoportret in Žena s hčerko. »V raziskovalnem procesu se je izkazalo, da je bila ena od slik nekoč večja, našli smo fotografijo originalnega dela, ki smo jo zdaj reproducirali tudi na razstavi; Kralj je večkrat svoja dela predeloval, razrezal, preslikaval, in to je eden od primerov tega. Ne vemo, kje je preostali del slike, morda celo pod kakšnimi izmed preostalih razstavljenih del, kar ni tako nemogoče glede na to, da smo več del restavrirali, in smo pod Ilegalci ravno tako našli še eno poslikavo,« je še povedala kustostinja.

Med velikimi platni na razstavi sta tudi Cirkus Nazi in Rapallo iz Pokrajinskega muzeja Koper, ki sta na ogled po dolgem času, pa Primorski kurent iz Notranjskega muzeja Postojna, ter Bežeča mati, ki jo hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Gre za dela, ki so obveljala kot spodbuda slovenskemu narodu in pojem upora v sliki. Razstavo spremlja obsežen katalog.