Razstavo Slovenski punk in fotografija je pripravil ZRC SAZU v sodelovanju s Cankarjevim domom in gre za prvo in največjo pregledno razstavo obdobja punka in subkulturnega dogajanja pred in po tem; obdobja, ki je oblikovalo ljubljansko subkulturno in alternativno sceno 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Punk je zaznamoval glasbo, med bendi so bili Otroci socializma, Via ofenziva, Lublanski psi, Tožibabe, Kuzle, Borghesia, Laibach, Pankrti, vplival pa je tudi na umetnost, modo in življenjski slog. Zabeležili so se tudi pojav LGBT+-skupnosti ter druga drzna in subverzivna dogajanja, pri čemer je fotografija odigrala pomembno vlogo dokumentarista tedanjega časa.
Naboj punka
Razstavo si je zamislila kustosinja dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, ki je bila takrat aktivna sokreatorka scene, pomagala pa ji je Jovita Pristovšek iz ZRC SAZU. »Slovenska punk scena je za razliko od denimo britanske delovala v drugačnem družbenem sistemu – v socializmu, ki je dal celotnemu razvoju punka drugačen kontekst. Scena je bila neodvisna, kritična do tedanjega političnega sistema in družbenih norm, hkrati pa tudi prosocialistična, delavska, mladinska in uporniška v svoji drži, kar je bil odgovor na takratno družbeno nepravičnost, politično apatijo in gospodarsko krizo. Zaradi svojega naboja je spremenila tudi samo slovensko fotografijo,« je med drugim povedala kustosinja.
Fotografije so posneli posamezniki, ki izvorno niso bili fotografi, so bili pa udeleženci te scene in so beležili dnevno dogajanje – koncerte, dogajanja okrog Galerije Škuc in Disca FV. Njihove fotografije so zarezale v takratne utečene prakse, denimo glede vizure, iskale pa so se tudi drugačne, »mračne« estetike in novi zorni koti, denimo fotografiranje »punk teles« na koncertih z odra, v čemer je bil posebej mojster Dušan Gerlica, ali pa fotografije, ki so nastale v straniščih in so bile tudi eksplicitno erotične, česar danes po mnenju kustosinje ne srečamo več.
Punk v znanstvenih raziskavah
Danes, 40 let pozneje, se je obdobje punka znašlo na točki, ko je možen distanciran pogled in ko se lahko na punk pogleda tudi z znanstvenega in raziskovalnega zornega kota, kot je dejala generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, ki je bila tudi sama soudeleženka scene in je zdaj soprispevala besedilo v katalog razstave. Punkovsko gibanje se je ta čas znašlo v fokusu zanimanja tudi drugje po Evropi, pripravljajo se razstave in delajo raziskave, pri nas pa je ta pregledna razstava del projekta pod naslovom Oblikovanje novega kulturnega polja v Sloveniji v 1980-ih: civilna družba med nacionalističnimi politikami in medkulturnim sodelovanjem, ki ga vodi zgodovinar Oto Luthar iz ZRC SAZU. Dejal je, da so fotografije na razstavi v bistvu kot umetniške refleksije nekega časa enakovreden dokument siceršnjemu (vedno subjektivnemu) zgodovinopisju.
Pri nastajanju razstave je sodelovala tudi muzejska svetovalka in kustosinja iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije Nataša Strlič, ki skrbi za prek 80 zbirk, med drugim za dve zbirki, v katerih so tudi fotografije obdobja punka avtorjev Janeza Bogataja in Toneta Stojka, takratnih fotoreporterjev Mladine, in ki po njenem ponujata celosten vpogled v tedanji čas in dogajanje, kar je podlaga za konkretno in natančno preučevanje. Razstava je obogatena z avdiomaterialom, posnetki na VHS-kasetah, plakati in izrezki iz časopisov, čeravno o punk sceni mediji takrat niso poročali, z izjemo Mladine in Radia Študent. Razstavo je podprlo ministrstvo za kulturo, na ogled pa bo do 30. januarja.
