Kustosa razstave Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022 v Galeriji Jakopič Julija Hoda in Metod Blejec, ki je tudi sam fotograf s soudeležbo, pravita, da so fotografije nastale v času izrednih razmer, ko je pandemija covida-19 korenito zaznamovala družbeno klimo po vsem svetu in tudi pri nas, ljudje pa so zavzeli aktivistično držo in v znak protesta proti vladnim ukrepom ter nosilcem moči zasedli javne prostore.
Marija Skočir, vodja galerije, dodaja: »V prvi vrsti je ta razstava poklon fotoreporterjem, amaterskim in profesionalnim fotografom, ki so kljub včasih tudi nevarnim razmeram spremljali te dogodke. Na drugem mestu pa je namen ovekovečiti oziroma ovrednotiti ali vsaj dati mesto nekemu pomembnemu fotografskemu opusu, ki je nastal s prizadevanjem teh avtorjev, kajti verjamemo, da je fotografija še vedno medij, ki odločilno soizgrajuje naš kolektivni spomin.« Poglobljeno so se slovenske reportažne fotografije v Galeriji Jakopič lotili že leta 2021, ravno v času nastajanja protestnih fotografij, zato to razstavo razumejo tudi kot njeno nadaljevanje.
Delo v izrednih razmerah
Demonstracije so številni fotografi in fotoreporterji spremljali v zahtevnih delovnih pogojih, v tem času so dokumentirali več kot 170 dogodkov v prestolnici in drugod po Sloveniji, večina pa je nastala kar v središču mesta v radiju enega kilometra. »Gre v bistvu za pogled fotografov na dogodke, za njihovo perspektivo in interpretacijo, kjer so bili v poziciji očividcev na terenu,« je izpostavila kuratorka.
Za namen razstave se je najprej vzpostavila skupina 19 fotografov različnih generacij, ki so redno fotografirali proteste (pogoj je bil prisostvovanje na vsaj 30 protestnih dogodkih), naboru teh fotografij pa so pozneje dodali še fotografije 19 fotografov, ki so jih povabili k sodelovanju na podlagi javnega poziva. Razstavo bodo še dopolnjevali, saj so namenili prostor tudi za tiste obiskovalce, ki bi želeli z javnostjo deliti lastne fotografske vtise iz tega obdobja.
Razstava Naša last je dobila ime po enem od petkovih protestov s tem naslovom, »sicer pa to parolo morda poznamo že od prejšnjih protestov, ko so jo protestniki v času gospodarske krize uporabljali v kontekstu kapitala, medtem ko se je v času pandemije razširila še druge pomene, kot je na primer javni prostor, ki se je v času pandemije omejeval z ograjami, ter na takrat zaprte javne ustanove,« je izpostavila kustosinja galerije.
Okrepljeni individualni glasovi
Okoli 250 fotografij sta kustosa razvrstila po tematskih sklopih. Nova realnost se dotika dihotomije javnega prostora v času protikoronskih ukrepov – od izpraznjenih ulic zaradi policijske ure do nabitih trgov s protestniki. V sklopu Besede so fotografije, ki izpostavljajo transparente in parole, ki so sooblikovali javni diskurz. Simboli pa izpostavljajo denimo rože, zastave, kolesa in zaščitne maske, ki sodijo v nekakšen kolektivni imaginarij. Obrazi je sklop s fotografskimi portreti udeležencev demonstracij, katerih namen je bil krepitev njihovih individualnih glasov in hkrati poudarjanje vključujoče narave družbenega aktivizma.
Vsak protest je tudi performans, zato pod istoimenskim sklopom najdemo fotografije, ki so zabeležile načrtovane akcije protestnikov – grafirane gibe, skandiranje, uporabo kostumov, mask, rekvizitov. Kot odziv na proteste pa so se beležile tudi interakcije med protestniki, javnostjo in predstavniki oblasti, kar je večkrat rezultiralo v konflikte; te fotografije so razvrščene v sklopu Represija. Zadnji sklop je posvečen portretom fotografov med njihovim delom, ki osvetljujejo izzive, s katerimi so se soočali na terenu.
Razstavljalci so izpostavili še, da fotografija ostaja ključno orodje za dokumentiranje pomembnih gibanj, saj kljub izzivom digitalne dobe ohranja pozicijo očividca in sposobnost pripovedovanja zgodb. Ob tem je fotografsko beleženje družbenih dogodkov in vrednotenje del naše skupne dediščine, kot dokument obdobja, ki naj bi postal naša skupna last.
Postavitev razstave med drugim zamejujejo trije stebri, na katerih so predstavljene različne perspektive istih dogodkov različnih fotografov. Pester spremljevalni program sooblikujejo različna vodenja, delavnice, projekcije filmov in pogovori, 16. januarja denimo bodo predstavili spletni priročnik za fotografiranje protestov na terenu ter organizirali pogovor s fotografi, ki bodo podali praktične nasvete, kako fotografirati proteste.
