Razstava D•still predstavlja posebno instalacijo, ki jo je zasnoval intermedijski umetnik in fotograf Miha Godec. Naprava s pomočjo destilacije pridobiva čisto vodo iz lokalne umazane vode, pri čemer kapljice sprožajo serijo zvočnih algoritmov, ki ustvarjajo intermedijsko pokrajino. Naslov D•still se poigrava s črko D in angleško besedo »still« (biti pri miru), s čimer nakazuje na krč, v katerem se je znašel svet v svojem odnosu do okolja. Miho Godca intrigirata vprašanji, kako naj bomo pri miru, da rešimo okolje, a hkrati ohranimo blaginjo, ter ali nas lahko tehnologija odreši odgovornosti glede slabega ravnanja z okoljem. Umetnik želi, da v obiskovalcih ostane sporočilo, kako pomembno je preventivno ohranjanje planeta. »Destiliranje je eden osnovnih, najstarejših načinov, kako pridobiti pitno vodo. Naprava vsebuje tri senzorje. Prvi zaznava kapljico in tako daje element naključij zvočni kompoziciji, preostala dva senzorja pa zaznavata brbotanje vode in s tem vplivata na frekvence. V svoji praksi poskušam ustvarjati meditativne pokrajine, ob katerih se človek malo umiri in prisluhne. Ideja je v tem, da postane malo bolj dovzeten za ohranjanje okolja, če se nekoliko oddalji od vsakdanjega vrveža.«

V kodo zvoka je vključena posebna frekvenca 432, za katero obstaja nešteto teorij, da naj bi imela posebne učinke na človeka, nadaljuje Godec. »Pravijo, da je to zdravilna frekvenca, uporabljajo jo v meditaciji. Pri svojem delu se trudim, da ne bi aktivistično vzklikal, temveč ustvaril pokrajine, ki pomirjajo um s prijetnim zvokom, da se ljudje lažje zazrejo vase in so bolj dovzetni za subtilne zvoke narave, ki nam ponavadi uidejo.« Instalacija z različnimi atmosferskimi pritiski in senzorji zbira podatke, ki vplivajo na zvočne algoritme, element naključij pa je v algoritme vkomponiran s pomočjo naravnih fizikalnih procesov uparitve in kondenzacije. »Sicer so vsi rekli, da bi bilo boljše, če bi bil namesto vode notri šnops,« se je pošalil Godec.

Začelo se je na valovih

Štiriintridesetletnik uživa v ustvarjanju na stičišču naravoslovja in umetnosti. Prepričan je, da sta disciplini veliko bolj prepleteni, kot običajno velja v splošnih predstavah. V svojem umetniškem izrazu z zanimanjem za biologijo uporablja sodobno tehnologijo.

Fascinacija nad problematiko vode se je začela s strastjo do surfanja. Veliko je potoval po deželah manj razvitega sveta, kjer je opazil, da nikoli ne more piti iz pipe. Medtem ko je bil prostovoljec v Gambiji, je veliko raziskoval teme, povezane z vodnimi filtri, odnosom prebivalcev do vode in rešitvami za onesnaženo vodo. »Zanimivo je, da je bila njihova rešitev običajno takšna, da so imeli skopan nekakšen vodnjak, ki je bil kot rov, narejen v tleh, v katerem so zbirali podtalnico. Vodo so si na glavah nosili domov in jo prevreli. Med deževnim obdobjem so skoraj vsi zbolevali. Tudi statistika je zelo črnogleda, saj zaradi težav z umazano vodo umira veliko otrok.« Strinja se, da bo pitna voda čedalje dragocenejša dobrina in kočljiva tema sodobnega sveta.

Celoten umetniški projekt je nekakšen oksimoron. Če naslov označuje mirovanje, je instalacija sama v nenehnem gibanju. Brbot in odbijanje nadvse prijetnih zvokov sta v galeriji v Podhodu Ajdovščina ustvarila posebno vzdušje miru. Godec se zaveda, da njegov poseben destilator ne bo rešil sveta, zato se večkrat pošali, da upa, da bo rešil vsaj njegovo dušo.