Festival stripa Tinta, ki je minuli teden zasedel različna prizorišča po Ljubljani, se je v letošnji izdaji programsko tesno prepletel z mednarodnim projektom Remix Comix. Ta je nastal v okviru naveze šestih nevladnih organizacij iz Slovenije, Srbije, Češke in Nizozemske, osredotoča pa se na sodobni avtorski strip ter njegov potencial pri grajenju skupnosti. Projekt je imel že več etap v tujini, Tinti pa se je pridružil s tridnevno mednarodno konferenco, razstavnimi dogodki in rezidenčnim programom, v katerem je nastalo tudi nekaj novih javnih poslikav na Metelkovi.

Sredstvo za spremembe

Uvodni dan konference Strip in skupnost je zaznamoval premislek o stripu kot mediju s posebno izraznostjo, povezano z vsakokratnim vizualnim slogom in pripovedno zgradbo. V času, ko je zaradi zasičenosti z dražljaji in informacijami tudi naša pozornost vse bolj razpršena in bežna, raznovrstne podobe pa imajo – sploh v digitalnem okolju – vse močnejšo vlogo pri oblikovanju ter posredovanju sporočil, se tudi vloga in domet stripa v tem pogledu širita. Prav na to je v svojem četrtkovem predavanju opozoril sloviti britanski stripovski zgodovinar in poznavalec Paul Gravett.

»Stripi so izjemno učinkovit medij za posredovanje idej, prepričanj in stališč, pa naj gre za poučne in izobraževalne vsebine ali politično propagando, seveda zlasti zaradi kombiniranja podobe ter besedila. Že sama slika vselej pripoveduje neko zgodbo – to pa lahko počne na sila različne načine in v skrajno raznovrstnih kontekstih,« je pojasnil Gravett, ki je na predstavitvi nanizal pester nabor primerov, kjer so razne oblike stripa tako ali drugače prispevale k prenašanju določenega sporočila, od indijskih prenosnih svetišč, poslikanih s prizori iz mitoloških zgodb, prek izobraževalnih ilustracij, kot so navodila za ravnanje v primeru potresa na Japonskem, do državnih propagandnih projektov, kamor bi lahko med drugim umestili tudi prevladujočo ameriško stripovsko produkcijo med drugo svetovno vojno, ki je skozi zgodbe s priljubljenimi junaki bralce seznanjala s sovražnikom in ga demonizirala.

Toda obenem je strip tudi sredstvo za doseganje družbenih sprememb, s katerim lahko glas dobijo vsi tisti, ki so sicer tako ali drugače zatirani, spregledani ali odrinjeni. »V minulem stoletju je strip pogosto obravnaval družbene teme, ki jih drugi mediji niso ali pa jih niso mogli, kot je bil recimo rasizem v ZDA,« opominja Gravett. »Tudi v Veliki Britaniji je bil medij stripa uporabljen pri različnih družbenih gibanjih, na primer v boju za splošno volilno pravico v začetku 20. stoletja ali pa v boju proti rasizmu v 80. letih. Včasih se je dogajalo, da sta stripovski medij za svoja sporočila uporabljali obe nasprotni strani – denimo protifašistični protestniki na eni ter skrajna Nacionalna fronta na drugi strani.« Med različnimi vlogami, ki jih je zavzemal strip, je vseskozi omogočal tudi opolnomočenje ranljivih skupin; tako je še danes, naj gre za pravice žensk po svetu ali nasprotovanje nasilni homofobiji in drugim vrstam zatiranja. »Strip uporabljajo tako Kurdi v Turčiji kot Ujguri na Kitajskem, da bi opozorili na to, kar se jim dogaja – četudi zgolj z objavljanjem komentiranih ilustracij na družbenih omrežjih,« dodaja.

Idealni medij sodobnosti

Kot pravi Gravett, strip morda še nikoli ni bil tako primeren za obravnavo družbenih tematik kot danes. »Digitalni mediji imajo globalen doseg, a je zanje značilno površno sprejemanje informacij; strip lažje pritegne ter ohrani pozornost bralca. Hkrati pa spletno okolje omogoča tudi razvoj novih oblik stripa, denimo s pomočjo interaktivnega ali nelinearnega poteka pripovedi, kar pa pomeni tudi korak naprej od nenehnega samodejnega klikanja.«

Drugi dan konference se je izraziteje osredotočil na moč stripa pri grajenju skupnosti in na njegov pomen pri vključevanju skupin in posameznikov z družbenega obrobja, pod žaromet pa je pri tem postavil tudi območje avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto. »Eden glavnih namenov konference je iskanje povezav med stripom, skupnostjo in dediščino, Metelkova pa je izvrsten primer prepletanja vsega trojega, saj združuje in povezuje zelo različne skupine ljudi,« pojasnjuje Katerina Mirović iz Foruma Ljubljana, ki je s Stripburgerjem slovenski partner projekta Remix Comix. V vlogi predavateljev in sogovornikov se je zvrstilo še več uglednih imen iz tujine, med njimi belgijski raziskovalec stripa Erwin Dejasse in libanonski stripovski avtor in glasbenik Mazen Kerbaj, vodenemu ogledu Metelkove pa je v petek sledilo še odprtje javnih poslikav in drugih del, ki so jih tam ustvarjali rezidenčni umetniki. Konferenca se je sklenila v soboto s premisleki o tem, kako se kulturna dediščina oblikuje in ohranja (tudi) skozi strip.