»Slikarji raje slikamo, kot govorimo,« je skromno opozorila slikarka Klementina Golija, ko smo jo obiskali v odprtem ateljeju Likovnega društva Kranj, vendar pa je bilo videti, kot da med vse bolj poglobljenim klepetom z obiskovalci pravzaprav uživa. Ideja odprtih ateljejev ji je všeč. »To je res lepa oblika predstavitve umetnikov. Po dolgem času, ko smo bili izolirani, si spet želimo druženja,« pravi.
Brez črne ekspresivne risbe ne gre
Obiskovalci se po njenih opažanjih najpogosteje ustavljajo pri delih, pri katerih je simbolično več rdeče barve ali pri katerih najdejo kakšen simbolni element, ki jim je blizu. »Slike so abstraktno figuralne in včasih je potrebne nekoliko več angažiranosti tudi s strani obiskovalca, da razume, da se poglobi v delo, da v njem nekaj najde,« opozarja. Rdečo barvo uporablja kot simbol življenja, strasti, ljubezni. »Je barva, ki ima posebno energijo. Uporabljam jo samo v določenih predelih slike, običajno samo v spodnjem delu ali v določenem segmentu slike,« opisuje.
Značilen element njenih slik je tudi črna ekspresivna risba, ki nastaja spontano, intuitivno in podzavestno. Gre za krokijsko zasnovane risbe, ki jih sama imenuje psihogrami, minuciozne linijske zapiske simbolov in likovnih znakov. »Že od študijskih let so moja stalnica, prisotni so pri vseh mojih delih,« pravi slikarka. Obiskovalci pa so na nekaterih njenih delih opazili tudi rdeče srce. To se po njenih besedah pojavlja predvsem pri njenih novejši delih. »Gre za pozitiven element, žarek upanja. V tem času sem začutila potrebo, da vsaj v nekaterih segmentih poudarim združevanje, ljubezen, poetiko v življenju.«
Sicer pa so njena dela duhovni pejsaži, neke vrste duhovne pokrajine. »Trikotne forme v številnih variacijah so zato simbol gora, hribov, ki jih obožujem, hkrati pa imajo tudi simbolni pomen, so stik zemeljskega in kozmičnega.« Narava je pri njej močan vir navdiha tako z oblikami kot z občutki. »Ko sem pred sliko, poskušam vse te občutke, ki jih doživljam tako v naravi kot tudi v življenju, shraniti v zakladnico svojega spomina, podoživeti. Ko delam, se luščijo in spreminjajo v likovne podobe na platnu,« je obiskovalcem pripovedovala o procesu svojega ustvarjanja. Svetle barve, ki prekrivajo večji del njenih slik, pa predstavljajo svetlobo, po zaslugi katere so stvari okoli nas sploh vidne.
Umetniki izolacijo potrebujejo, a ne sme biti predolga
Dela, ki jih je Golijeva ustvarjala med omejitvenimi ukrepi zaradi epidemije, se na prvi pogled bistveno ne razlikujejo od preostalih iz njenega opusa in težko bi med razstavljenimi ugotovili, katera sodijo v to obdobje. »Že vsa leta imam v svojem ustvarjalnem opusu rdečo nit, ki se sicer nekoliko spreminja, a ostaja prepoznavna, kar se mi zdi ključno. Ima pa vsak slikarski cikel svoje značilnosti, nekaj, kar ga opredeljuje. Ko začenjam nov cikel, se odločim za formalne poudarke, simbole, ki jih želim posebej poudariti, za misel, ki vodi ta cikel,« opisuje. Kako pa je bilo ustvarjati med epidemijo? »Prvo obdobje covida, ko smo ostali zaprti v svojih domovih in ateljejih, je bilo zame osebno prav dobrodošlo. Časa je bilo veliko več kot običajno – nihče nas ni motil, ni bilo motečih zunanjih vplivov, tudi organizacije razstav so se ustavile … To je bil primeren čas za samorefleksijo, o tem, kako naprej, za poglabljanje vase. Meni osebno je bilo to zelo všeč, vsaj nekaj časa, vseeno pa je bila na koncu izolacija predolga. Sicer pa je izolacija pri umetniškem ustvarjanju nujna, kajti potreben je čas, ki ga preživimo sami s seboj v tišini, razmisleku, študiju, raziskovanju likovnih elementov, kompozicij in tistega, kar pravzaprav gradi sliko,« opozarja Golijeva.
Ima pa tudi kranjska slikarka med svojimi razstavljenimi deli, ki so na ogled še do sobote, svoje najljubše. Med pogovorom pokaže na veliko sliko z naslovom Proti nebu. »Najprej sem sliko nameravala zasnovati drugače, a se je v formalnem procesu precej spremenila. Zdi se mi, da s simbolom, orientiranim proti nebu, in horizontalno obliko mandorle, ki je simbol novega življenja, posreduje sporočilo, prošnjo za upanje in mir, ki ga v teh turbulentnih časih najbolj potrebujemo,« je prepričana. x
