Letos smo tako imeli tematske skupinske razstave slovenskih avtorjev novejše zgodovine, ki so poskrbele za kanon in zgodovinjenje. Videli smo umetniško zbirko, ki dopolnjuje pregled slovenske umetnosti 19. in 20. stoletja, kot tudi presežke sodobne slovenske umetnosti zadnjih let izpod rok mednarodno aktivnih in uspešnih umetnikov. Presenečale so posamezne razstave uveljavljenih avtorjev. Vizualno vse boljše postavitve so plod uspešnega sodelovanja z oblikovalci. Želeli pa bi si več preglednih in »močnih« razstav tujih avtorjev pa tudi razstav nadarjenih mladih umetnikov. Produkcija je enormna in verjetno ni človeka v Sloveniji, ki bi imel pregled nad domačo ustvarjalnostjo. Slovenske kulturne institucije so razpršene, po stari navadi vsak obdeluje svoj vrt, delajo se dobre razstave, a ne krožijo in odmeva ni. Ni kritike, razprav, vnosa v vsakdanje življenje. Sistem povezovanja galerij v skupnem cilju so sicer predstavili snovalci razstave U3. A z zaprtjem razstave se bojim, da se vračamo na stara pota.

1. U3 (Moderna galerija)