Na interaktivno razstavo vizualne umetnice Sare Bezovšek pod naslovom Narava se celi, ki se je odprla sinoči v okviru festivala kratkega filma FeKK, se vstopi – skozi okno. Zavod SCCA-Ljubljana je namreč v navezavi z omenjenim festivalom svojo pritlično pisarno, tako imenovano Projektno sobo SCCA (sicer na Metelkovi 6, a obrnjeno na Muzejsko ploščad) kot razstavni prostor za čas festivala odstopil Sari Bezovšek, ki je lani dobila osrednjo nagrado festivala za najboljši kratki film www.s-n-d.si.
»Projektna soba SCCA je tako postala razstavni prostor in hkrati instalacija, ki nas v stilu 'skrolanja', ki ga umetnica uporablja pri pripovedovanju in dramaturgiji svojih spletnih projektov, popelje od njenih zgodnjih pa vse do najnovejših del, od špekulativnosti do virtualne resničnosti, od narave do atomske zime,« izpostavlja kurator razstave in direktor zavoda SCCA-Ljubljana Peter Cerovšek. Pravi še, da bodo obiskovalci hkrati soočeni s kontrastom rešitev in katastrof, utopij in distopij, predvsem pa z ultimativnim vprašanjem, ali izhod sploh še obstaja.
Internetna kultura in fenomeni
Sara Bezovšek je na ALUO magistrirala iz vizualnih komunikacij, takrat je prejela študentsko Prešernovo nagrado, zdaj pa deluje kot grafična oblikovalka in vizualna umetnica – v novih medijih, video artu in eksperimentalnem filmu. Zanima jo vpliv internetne kulture, spletnih družbenih medijev in računalniškega vmesnika na sodobno vizualno kulturo. Internet vidi kot življenjski prostor. Brska po njem, zbira in nato kolažira izbran in kopiran vizualni material v nove (digitalne) zgodbe.
Tokratni projekt Narava se celi je nekakšen nadaljevalec njenih razmislekov ob projektu Spoznavanje narave in družbe (SND), ki ga je predlani razstavila v GT22 v Mariboru. »Nekako vsa dela, ki jih ustvarjam, sodijo pod tematiko narave in družbe, tudi lani nagrajeni kratki film www.s-n-d.si, zaradi katerega je prišlo vabilo za to razstavo. Zanimajo me tudi znanstvena fantastika, utopija, distopija, skratka prihodnost človeštva,« pravi umetnica.
Na razstavi so digitalni kolaži v obliki spletnih strani (katere umetnica s snemanjem zaslona spremeni v kratke filme), pa tudi statični digitalni kolaži, ki so natisnjeni na papir. »Razstavo tako sestavljajo filmi, spletne strani in digitalni printi – gre za nekakšen manjši retrospektivni prelet mojega dela zadnjih šestih let. Tako kot hollywoodski filmi, ki prehajajo iz lepega v slabo, je koncipirana tudi ta razstava: da potuješ iz enega dela prostora v drugega, od apokalipse v zeleno prihodnost, utopijo, ki pa je brez ljudi, ker so izumrli. Ostali so samo narava in živali, ki so nazaj poselile svet, od koder so zdaj preganjane.« Botanični vrt jim je za to priložnost posodil rože, da so del razstavnega prostora. Med drugim bo na ogled tudi projekt Jedrska zima, katerega je umetnica letos predstavila na razstavi za nagrado skupine OHO.
Temna stran interneta
Med brskanjem po spletu jo zanimajo predvsem fenomeni s temačne strani interneta. »Čisto preveč časa sem na internetu, gledam filme, konzumiram in zbiram najrazličnejši material, in si delam arhive. V njih je na tone člankov, videov, linkov, fotografij. Ko sem uvidela, da razmišljam na način, da grupiram podobe in vsebine, sem iz tega začela delati umetnost.«
Kot umetnica apropriacije meni, da lahko nagovori tako starejše kot mlajše občinstvo, saj dela z najdenim materialom – prve z videofilmi, druge prek spletnih strani, ki jih dobijo njeni posamični projekti. S tem se njena prepoznavnost širi tudi globalno, iz tujine prihajajo tako odzivi kot povabila. Sploh odmeven je bil njen projekt www.s-n-d.si., ki na zelo kritičen način spregovori o tem, kaj potencialno čaka človeštvo v prihodnosti. »Opažam, da smo v naši generaciji kar nekako nehali načrtovati svojo prihodnost, sploh v luči podnebne in vseh drugih kriz, ki nas čakajo za vogalom.«
Umetnik na problematiko zgolj opozarja, lahko pa ponuja tudi vizije. »Sama sem denimo bolj zavezana prvemu, saj delam z 'ukradenimi' materiali in s tem dejansko samo komentiram trenutno dogajanje – kaj nam govorijo filmi, mediji. To sestavim v celoto, interpretacijo pa prepuščam gledalcu,« še pravi Sara Bezovšek. Razstava je na ogled do sobote, vsak dan med 19. in 22. uro.
