Razstavo Ozvezdja mnogoterih želja: ob vzhodnem obzorju, ki je do konca novembra na ogled v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) in sodi v serijo Južna ozvezdja, ki jo je Moderna galerija zastavila leta 2019, sta zasnovali kustosinji Bojana Piškur iz MSUM in Angelina Radaković iz londonske galerije The Mosaic Rooms, kjer je bila različica te razstave postavljena že lani. »V Londonu se nismo osredotočali na zgodovinski odmik od obdobja neuvrščenih, temveč smo razmišljali konceptualno – o času okoli propadlega časa. Delali smo sodelovalno, kolektivno, enakovredno, gibanje neuvrščenih pa spoštujemo kot nekakšno osnovo, iz katere lahko izpostavimo idejo solidarnosti, povezav in prijateljstva,« je povedala Angelina Radaković.

Basim Magdy v delu Naša prazgodovinska usoda (2011) črpa tako iz oglaševanja kot znanstvene fantastike, stripa in dokumentarnih oddaj o naravi, znanosti in tehnologiji. Foto: arhiv Royal Academy London

Basim Magdy v delu Naša prazgodovinska usoda (2011) črpa tako iz oglaševanja kot znanstvene fantastike, stripa in dokumentarnih oddaj o naravi, znanosti in tehnologiji. Foto: arhiv Royal Academy London

Na ljubljanski razstavi so malce bolj izpostavljeni palestinski umetniki. Ob odprtju je krajšo rezidenco dobil Essa Grayeb, ki živi v Jeruzalemu, zanimajo pa ga fotografija, gibljive podobe in instalacije. Poglablja se v naracije o preteklosti in njihove sodobne interpretacije, ki se vežejo na arabski nacionalizem in panarabizem. V Ljubljani se predstavlja s projektom UAR – Utopična arabska republika, ki ga je zastavil lani in se še nadaljuje, pri nas pa predstavlja del svojega dolgoletnega raziskovanja materialnih in vizualnih reprezentacij Združene arabske republike. Ta unija je namreč dala doktrini in sentimentu arabskega naroda nekakšno otipljivo resničnost.

Essa Grayeb v delu UAR – Utopična arabska republika (od 2023 naprej) nadgrajuje svoje dolgoletno raziskovanje materialnih in vizualnih reprezentacij Združene arabske republike. Foto: arhiv MSUM

Essa Grayeb v delu UAR – Utopična arabska republika (od 2023 naprej) nadgrajuje svoje dolgoletno raziskovanje materialnih in vizualnih reprezentacij Združene arabske republike. Foto: arhiv MSUM

Kareem Dabbah: Kompozicija, 1989 Foto:  Andy Stagg / The Mosaic Rooms

Kareem Dabbah: Kompozicija, 1989 Foto:  Andy Stagg / The Mosaic Rooms

Palestinski aktivizem

Ko je Bojana Piškur pred štirinajstimi leti začela raziskavo Neuvrščeni, je bila to tema, s katero se praktično nihče še ni ukvarjal. S kolegico Tejo Merhar sta raziskovali neuvrščene skozi kulturne politike, plod tega pa je bilo med drugim devet razstav, od nekdanje Jugoslavije, Južne Koreje ali Londona do Palestine. Trenutno odprto deseto so še nekoliko bolj vpeli v aktualno geopolitično situacijo. »Vključili smo veliko del palestinskih umetnikov; tu so recimo plakati, ki pozivajo k svobodi Palestine. Smo ena redkih institucij v tej regiji in tudi širše, ki lahko o teh temah odkrito govori – že pred razstavo smo predvajali filme palestinskih umetnikov. Ne moremo protestirati neposredno, lahko pa skozi razstavni format,« meni Bojana Piškur.

Vključili smo veliko del palestinskih umetnikov; tu so recimo razni plakati, ki pozivajo k svobodi Palestine. Smo ena redkih institucij v regiji in tudi širše, ki lahko o teh temah odkrito govori.

Bojana Piškur, kustosinja

Alia Farid: Mezquita de Hatillo (Portoriko), 2014 Foto:  Andy Stagg / The Mosaic Rooms

Alia Farid: Mezquita de Hatillo (Portoriko), 2014 Foto:  Andy Stagg / The Mosaic Rooms

KURS (Miloš Miletić & Mirjana Radovanović): Svoboda je nedeljiva, 2023 Foto:  Andy Stagg / The Mosaic Rooms

KURS (Miloš Miletić & Mirjana Radovanović): Svoboda je nedeljiva, 2023 Foto:  Andy Stagg / The Mosaic Rooms

Umetniška dela vsakega umetnika so tako postavili v določen kontekst, kot recimo kronologijo Žige Smoliča, ki pokaže, da je obstajala povezava med Jugoslavijo in Palestino že od nekdaj. »Skozi kronologijo se lepo vidi, kako so se ti odnosi krepili – z izmenjavami, obojestranskim sodelovanjem, Jugoslavija je sprejela tudi zelo veliko palestinskih študentov. Še vedno obstajajo kontakti s palestinskimi kolegi, sodelujemo z več institucijami na Zahodnem bregu in smo nekako dolžni tudi na ta način ljudem dati glas in prostor.« Dejala je še, da se palestinska umetnost tako rekoč v celoti manifestira skozi motive upora.
Larry Achiampong: Pismo (stran B), 2023 Foto: arhiv MSUM

Larry Achiampong: Pismo (stran B), 2023 Foto: arhiv MSUM

Čeprav je Palestina članica gibanja neuvrščenih, ki naj bi bilo največje mirovno gibanje v zgodovini, gibanje ni naredilo nič za ustavitev genocida v Gazi. Ko se bo razstava novembra v Ljubljani zaprla, bo potovala naprej, dogovarjajo se z več državami, zanimanje kažejo predvsem zalivske države. »V tem vidijo po mojem svojo nišo, ker jih je zahod cenzuriral, sami pa podpirajo palestinsko umetnost. Mislim, da bo kmalu prišlo do preobrata,« meni kustosinja.

Razmisleki o migracijah

Vizualna umetnica Ala Younis se v razstavljenem delu Načrt za Bagdad z okolico (2015) poglablja v ideološke povezave iraških stavb in spomenikov. Zanimajo jo korenine in razvoj sodobne arabske identitete. Mezquita de Hatillo (Portoriko, 2014) je zgodnja izvedba dela, ki ga je Alia Farid začela ustvarjati leta 2013 in v katerem sledi arabskim in južnoazijskim migracijam v Latinsko Ameriko in karibske države. Obzornik 242 – Sončne proge je delo Nike Autor iz lanskega leta in je poklon več kot 200.000 mladim brigadirjem in brigadirkam z vsega sveta, vključno s palestinsko brigado, ki so sodelovali pri gradnji 242 kilometrov dolge železniške proge Šamac–Sarajevo v BiH leta 1947. Lunarna pokrajina (2020) je eden od kratkih filmov Mone Rouhane Benyamin v obliki glasbenega videa; gre za baladni vokalni duet v arabščini. Naša prazgodovinska usoda pa je delo Basima Magdya iz leta 2011, ki ga sestavljata jugoslovanska vojaška svetlobna panoja; delo črpa reference iz oglaševanja, znanstvene fantastike, stripa in dokumentarnih oddaj o naravi, znanosti in tehnologiji.

Free Palestine Poster Project (Laura Anastasio): Svobodna Palestina Foto: arhiv MSUM

Free Palestine Poster Project (Laura Anastasio): Svobodna Palestina Foto: arhiv MSUM

Mona Rouhana Benyamin: Lunarna pokrajina, 2020 Foto: arhiv MSUM

Mona Rouhana Benyamin: Lunarna pokrajina, 2020 Foto: arhiv MSUM

Pismo (stran B) je projekt iz lanskega leta, ki obravnava, kako zgodovina, emigracija in geografska ločenost čustveno vplivajo na brata, ki živita v Veliki Britaniji oziroma Gani. Umetnik Larry Achiampon je vzpostavil povezavo med posnetki, ki jih je nedavno ustvaril v Gani, ter arhivskimi posnetki iz zbirke Vede in Zdravka Pečarja, ki jo hrani Muzej afriške umetnosti v Beogradu. V nedavno nastalem projektu Svoboda je nedeljiva umetniški tim KURS (Miloš Miletić & Mirjana Radovanović) predstavlja pesmi, ki so nove interpretacije besedil, nastalih iz govorov s konferenc neuvrščenih. Laboratorij zbirke umetnosti neuvrščenih držav (Marina Čelebić, Anita Ćulafić, Nađa Baković, Natalija Vujošević) pa je projekt, ki v okviru Muzeja sodobne umetnosti Črne gore razvija sodobne raziskovalne in arhivske umetniške prakse. Zbirka hrani približno 800 umetniških del iz 56 držav, ki jih je Galerija umetnosti neuvrščenih držav pridobila v času svojega obstoja med letoma 1984 in 1995. 

Nika Autor: Obzornik 242 – Sončne proge, 2023 Foto: arhiv MSUM

Nika Autor: Obzornik 242 – Sončne proge, 2023 Foto: arhiv MSUM

Priporočamo