Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. je leta 2005 ustanovil nagrado skupine OHO, ki je zrasla v osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike do 40. leta starosti. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Lilijana Stepančič, Tomaž Furlan in Jaka Železnikar, je med 21 prispelimi prijavami izbrala štiri nominirance. To pa so bile tri umetnice Đejmi Hadrović, ki ji je žirija na koncu podelila tudi nagrado, Sara Bezovšek in Špela Škulj ter umetnik Danilo Milovanović. Dokončna odločitev glede zmagovalca je padla šele včeraj popoldne, ko se je žirija sestala še enkrat in si dela ogledala tudi razstavljena v prostoru.
Vizualni kolaži
Trboveljska umetnica Đejmi Hadrović (1988) je bila za nagrado OHO nominirana že leta 2018, k letošnjemu razpisu pa je pristopila z videoprojektom, nekakšnim filmskim esejem z naslovom Nena. Zanimajo jo tematike feminizma, spolnosti in spola v postjugoslovanskem prostoru. Po študiju na Primorskem in v Linzu je zdaj doktorska študentka dunajske Akademije za likovno umetnost. Prejela je več mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Förderungspreise der Stadt Wien. Sodelovala je na samostojnih razstavah v Novem mestu, Ljubljani (na trienalu sodobne umetnosti U3 v Moderni galeriji leta 2019), Trbovljah in na Dunaju, večkrat pa se pridruži tudi kolektivom na skupinskih razstavah.
Sara Bezovšek (1993) se je za nagrado skupine OHO potegovala z videoprojektom Overpopulation (2021). Ustvarja na področjih novih medijev, eksperimentalnega filma in grafičnega oblikovanja – raziskuje, shranjuje in kolažira vizualni material, na katerega naleti, ko brska po spletu, pri tem pa jo zanima, katere vsebine zanimajo ljudi, kako se ta material pretaka po socialnih omrežjih, kako se spreminja in vpliva na uporabnike. Posledično ustvarja nove zgodbe. Prejela je Prešernovo nagrado za študente ALUO za mobilno aplikacijo ZNAM. Kot zanimivost povejmo, da jo slovenska hiphop zasedba Smrt boga in otrok (SBO) opeva tudi v skladbi z njenim imenom na svojem prvencu Trans (2017).
Osebni dokumentarizem
Tudi vizualna umetnica Špela Škulj (1982), ki se ukvarja s fotografijo in videom, ima za sabo že več samostojnih in skupinskih razstav. Na razpisu za nagrado OHO je sodelovala s projektom Stvari, ki jih ne naredimo (2021). Njene umetniške razmisleke sicer označujejo kot »osebni dokumentarizem«. Zanimajo jo tematike ekologije in nepovratni vpliv človeka na naravo. Pri tem jo zanima posthumanistični pogled na svet, vprašanja samote in nesmiselnosti človeškega obstoja v sodobnem svetu. Deluje tudi kot gledališka tehnica in oblikovalka svetlobe.
Najmlajši med nominiranci je vizualni umetnik Danilo Milovanović (1992), ki se v svoji ustvarjalni praksi posveča razmisleku o javnem prostoru in odnosom med njegovimi uporabniki, se je k nagradi OHO priglasil s projektom Solarni mural #1, odsev sončne svetlobe, ki ga je lani zasnoval v Ulici Kneza Koclja v Mariboru (nasproti zgradbe Elektra Maribor). Gre za kovinsko konstrukcijo, na katero je nameščenih 96 okroglih ogledal, ki sončne žarke preusmerjajo v napis »Naj se blešči«, ta pa se v popoldanskih urah izpiše na fasadi sosednje stavbe. V konceptualnih in uličnih projektih uporablja številne medije in umetniške principe – javne akcije, intervencije, fotografijo, video, grafiko, kolaž.
Nagrajencu pripada dvomesečna umetniška rezidenca v New Yorku (v sodelovanju z ameriškimi partnerji Trust for Mutual Understanding New York in Residency Unlimited) in pozneje še samostojna razstava v Galeriji P74 v Ljubljani. Lani je nagrado OHO prejela Lene Lekše za projekt Strategije požvižgavanja. Dela vseh štirih letošnjih nominirancev bodo v Galeriji P74 na ogled do 20. maja.
