Razstavo Ljubezen je zmešnjava, tako kot jaz v Galeriji Fotografija predstavljajo v sklopu večletnega projekta Izhodišča, s katerim izbranim mladim umetnikom dvakrat na leto omogočijo postavitev avtorske razstave v galerijski knjigarni, ustvarjalci pa ob tem vstopijo tudi v stik z galerijsko prodajo umetnosti. Gre za serijo asociativnih fotografij, ki jih je vizualna umetnica Urša Rahne ujela v naključnih, a prelomnih trenutkih svojega vsakdana, in ki ne prikazujejo spolirane, filtrirane resničnosti, saj je avtorica prepričana, da sta zmešnjava in nered naravni del človeškega stanja – v nasprotju s prevladujočimi, neavtentičnimi smernicami (predvsem) družbenih omrežij, na katerih se ljudje nenehno trudijo prikazovati svojo najlepšo, četudi lažno plat. Razstavljene fotografije so odraz notranjega občutenja sveta Urše Rahne in osebni upor proti problematičnim ter zgrešenim trendom nenehne samoizboljšave, za katere se zdi, da nikakor ne zmorejo prinesti trenutka, ko se lahko človek ustavi in si reče: »Zdaj sem končno dovolj.«

»Na živce mi gre težnja, ki se jo velikokrat promovira ne le v zvezi z zunanjo, temveč tudi notranjo urejenostjo, v smislu lažnega duševnega zdravja in kvazi notranje razsvetljenosti, ki temelji na tem, da nikoli nismo dovolj dobri. Ko se ukvarjamo s tem, kako biti popolni, v resnici pozabimo sprejeti čustva, ki niso najlepša, čudovita in srečna. Sprejeti moramo tudi slabe stvari in si reči, 'da smo okej',« pojasnjuje avtorica. O kaotični arhitekturi osebnih odnosov ter odnosu do okolja pripovedujejo zlasti predmeti na fotografijah, od smeti na ulicah in zavrženih stvari do urbanih krajin v nenavadnih kompozicijah, pa tudi detajli iz njenega prijateljskega kroga, večkrat obarvani s humorjem.

Zadnji panični napad

Tesnobnih, kaotičnih čustev ne bi smeli potiskati na stran in jih primerno, naučeno skrivati, je prepričana Urša Rahne, saj ob vsem lepem in sprejemljivem prav tako tvorijo pomembno izkustvo našega bistva. Eden od zajetih trenutkov je denimo njen avtoportret, ob katerem se je zaobljubila: »Danes je zadnji dan, ko sem imela panični napad.« Svoj ustvarjalni proces opisuje kot spontan in sproščen, razstavo, ki bo na ogled do 31. avgusta in ki jo je kurirala Hana Čeferin, pa z dokumentarističnim pristopom odlikuje velika mera samorefleksije ter analitičnega razumevanja lastnega počutja. »Fotografije, ki sem jih imela v arhivu že nekaj časa, sem hotela postaviti v nek kontekst, nakar sem ugotovila, da pogosto fotografiram svoje prijatelje ali pa neko zmešnjavo. Ko sem razmišljala o povezavah s svojim življenjem, sem prišla do zaključka, da so globoki odnosi, prijateljski ali ljubezenski, v svojem bistvu neurejeni, kot smo neurejeni ljudje in kot tudi naš svet ni zares urejen.«

Uršo Rahne navdihuje tudi element presenečenja, ko ob zajetih trenutkih skozi objektiv še ne ve čisto zares, kakšen bo končni rezultat. Razstava Ljubezen je zmešnjava, tako kot jaz je sestavljena iz prirejenih okvirjev, ki jih napolnjujejo najdeni predmeti, igračke in ostale drobnarije. »V tej seriji sem prvič začela razmišljati, kako bi lahko fotografije predstavila še na kakšen drug način in ne samo skozi printe na steni. Želela sem se lotiti kombiniranja še z drugimi mediji, ki sicer omogočajo daljši proces dela, a sama zelo rada ustvarjam z rokami.« Bistvo razstave o razkošju nereda je sprejemanje lepote našega obstoja z vsemi njegovimi grobimi, razbrazdanimi robovi. V kiču in zmešnjavi je nekakšna oblika svobode.