»Zelo bistvena človeška lastnost, da dvomi ali dvomi v obstoječe vrednote, da zamaje neomajne – to v zahodnih svetovih izginja. Če ne slišim drugega argumenta, drugega glasu, me to spominja na Kitajsko,« je pretekli teden na umetniškem festivalu v španski Segoviji dejal kitajski umetnik Aj Vejvej. To, da eden najbolj slavnih sodobnih umetnikov razmišlja o svobodi, ni nič novega. Aj Vejvej je tudi aktivist, ki se zavzema za človekove pravice ter ultimativno svobodo govora. Da bi bolje razumeli, od kod njegovo strastno zagovarjanje svobode, je svojo življenjsko zgodbo leta 2021 ubesedil v avtobiografiji 1000 let radosti in bridkosti, ki je v prevodu Manice Baša nedavno izšla v slovenščini pri založbi Učila.

Pravzaprav se je zgodba o povezavi Aj Vejveja in svobode začela že v njegovem otroštvu. Njegov oče je bil spoštovani kitajski pesnik Aj Čing, ki je na svoji koži občutil, kako deluje kitajska oblast – iz čislanega ustvarjalca se je pod jarmom Mao Cetungove kulturne revolucije tako rekoč čez noč spremenil v sovražnika naroda in poslali so ga v delovno taborišče na robu puščave, med ljudmi znano kot Mala Sibirija. Tedaj desetletni Aj Vejvej se je odločil, da gre z njim, medtem ko sta njegova mama in brat ostala v Pekingu. Aj Vejvej se je z očetom v taborišču dobesedno boril za preživetje, saj jima je primanjkovalo hrane. Toda v knjigi je zapisal, da ju je »osama v Mali Sibiriji zbližala, materialno pomanjkanje je prineslo bogastvo, ki je bilo drugačno od običajnega in je začrtalo obrise mojega prihodnjega življenja.« Zato ni presenetljivo, da preko svojega življenjepisa poda tudi podroben opis očetovega življenja, ustvarjanja in razmišljanja.

81 dni v zaporu

Skozi očetov in svoj življenjepis pa poda intimno podobo kitajske komunistične družbe, ki se v vseh desetletjih, ki jih opisuje v knjigi, v svojem globokem ustroju niti ni tako zelo spremenila. Aj Vejvej bi namreč kaj lahko doživel usodo svojega očeta. Aprila 2011 so ga aretirali na pekinškem letališču in ga zaprli. 81 dni je bil v zaporu, v knjigi pa podrobno opisuje zaslišanja, ki jih je prestajal in v katerih so mu očitali vse od rušenja kitajskega gospodarstva do razširjanja pornografije. Med ždenjem v zaporniški celici se je odločil, da bo raziskal očetovo življenje in njegovo izkušnjo s totalitarizmom.

Aj Vejvejeva knjiga 1000 let radosti in bridkosti je tako poleg branja integriranega življenjepisa tudi epopeja svobodi govora. Ali kot je zapisal Aj Vejvej: »Izražanje lastnih stališč je bistvenega pomena za obstoj človeštva. Brez zvena človeških glasov, brez topline in živobarvnosti naših življenj, brez pozornih pogledov ni naša Zemlja nič boljša od brezčutnega kamna, ki visi v vesolju.«