Do 6. novembra si bodo lahko obiskovalci med 10. in 22. uro v nekdanjem supermarketu, ki so ga spremenili v improviziran galerijski prostor brez imena, ogledali devet originalnih družbeno kritičnih grafik ustvarjalca in političnega aktivista Banksyja ter številne druge njegove artefakte. Vse skupaj se je zgodilo spontano, ko je slovenski galerist in organizator razstav David Rjazancev, ki je v Ljubljani med drugim v preteklosti že razstavljal grafike Dalija, Marca Chagala in Picassa, kontaktiral predstojnika oddelka za likovno umetnost Ljudske univerze v Poreču Sebastijana Vojvodo. »Banksy je absolutni predstavnik današnjega časa in mlade generacije. Čeprav trende danes narekujejo mega galeristi, kot so Gagosian, Ropac ali Zwirner, sem prepričan, da mladi danes bolj poznajo KAWSa, Shrigleya in predvsem Banksyja, kot pa recimo težkokategornike, kot so Kapoor, Condo ali Currin. S tem, da se je Banksyu za enkrat uspelo izogniti tem velikim igralcem na trgu. Je pa res, da njegova zgodba ne bi mogla biti tako velika brez genialnosti njegovega bivšega osebnega galerista in promotorja Steva Lazaridesa,« pojasni Rjazancev, na Hrvaškem najbolj znan po razstavi Bodies Revealed v Galeriji Klovićevi dvori v Zagrebu.

Banksyjevo nastavljanje ogledal

Dela legendarnega uličnega umetnika so prišla iz več privatnih zbirk, ki so jih zbiralci pridobili na različne načine, nadaljuje galerist: »O umetninah, ki so jih iztrgali iz ulic, ne bi razpravljal, vsa ostala njegova dela pa so lahko kupili na njegovih razstavah, na avkcijah, preko POW galerije, dokler je še delovala in prodajala njegova dela, preko Banksyjeve trgovine Gross Domestic Product, če so imeli to srečo, da so bili izžrebani in so lahko kaj kupili, pa v Dismalandu in v Banksyjevem hotelu The Walled Off Hotel v Palestini, preko Greenpeacea, za katere je izdelal nekaj del, pa preko njegovega programa Love Welcomes, v okviru katerega skrbi za begunce iz Sirije v Grčiji in tako naprej.«

Razstava je svojevrsten poklon Banksyju, tam so denimo nadzorne kamere kot referenca na njegovo delo Walled Off Hotel, njegova naslovnica za knjigo, ki jo je napisal glasbenik Nick Cave, ali pa dela iz začasnega umetniškega projekta Dismaland iz leta 2015, ki ga je Banksy opisal kot »družinski tematski park, neprimeren za mlajše otroke«.

»Pri Banksyju vidim predvsem njegov neverjetni občutek, da vedno uspe ujeti trenutni čas in probleme tega sveta. Da nam pokaže kaj je v resnici pomembno - begunci, podnebna kriza, nenasitnost surovega kapitalizma, vojne… Da si kot eden najuspešnejših umetnikov današnjega časa kupi jahto, ampak ne za poveličevanje svojega ega, temveč za reševanje beguncev iz Mediterana, in da na mesto pravih herojev postavi medicinske sestre. Vsaka stena, vsak list papirja, vsak predmet se pri Banksyju spremeni v zrcalo, kjer si lahko pogledamo, kje kot družba v resnici smo!,« je misel Davida Rjazanceva.

Podatke o naslednji lokaciji, po tem, ko se ta v Poreču zaključi, ni mogel podati, ker je morebitna nadaljnja razstava še v fazi dogovarjanja.